Jedro

Tožnikova izselitev iz stanovanja ni bila prostovoljna, saj je toženka samovoljno zamenjala ključavnico, tožnika pa postavila pred zaklenjena vrata. S tem je tožnika motila v njegovi mirni (so)posesti stanovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dopustilo spremembo tožbe, zavrglo tožbeni zahtevek, naj toženka tožniku omogoči vstop v stanovanje in izključno posest/soposest delov stanovanja in da ji je prepovedano v bodoče posegati v njegovo izključno (so)posest. Nadalje je odločilo, da je toženka dolžna vzpostaviti prejšnje posestno stanje z izročitvijo ključev novo nameščene ključavnice tožniku oziroma s ponovno namestitvijo stare ključavnice, ji prepovedalo bodoče posege v tožnikovo posest in ji naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 376,80 EUR. Sodišče je še zavrnilo toženčev ugovor zoper izdano začasno odredbo.

2. Toženec v pravočasni pritožbi povzema odločitev sodišča, nato pa kot bistveno navaja, da je sodišče spregledalo, da je do spremembe tožbe prišlo po izteku subjektivnega roka ter da do motenja zaradi tožnikove prostovoljne izselitve ni prišlo in da zamenjava ključavnic ni bila dokazana, ker sodišče ni izvedlo dokaza z ogledom kraja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je dovolilo spremembo tožbe, nato pa jo v spremenjenem delu zaradi poteka 30-dnevnega subjektivnega roka zavrglo, je pravilna. Pritožbene navedbe, iz katerih je razbrati, da se toženka z zavrženjem strinja (za izpodbijanje tega dela sklepa niti nima pravnega interesa), ne strinja pa se z dopustitvijo spremembe tožbe, so nejasne in pavšalne, saj pritožnica ne pojasni, v čem je zaradi dopustitve spremembe tožbe, ki jo je sodišče potem v enakem obsegu zavrglo, prikrajšana/prizadeta.

5. Sodišče prve stopnje je glede vprašanja tožnikove izselitve zavzelo pravilno stališče, da ta ni bila prostovoljna, saj je toženka samovoljno zamenjala ključavnico, tožnika pa postavila pred zaklenjena vrata. Ker se toženka naroka za glavno obravnavo neopravičeno ni udeležila (kljub temu da se je dan prej telefonsko prepričala, da narok ne bo prestavljen, z dokazilom za opravičenost njenega izostanka pa njen pooblaščenec, ki je pristopil na narok, ni razpolagal), so njene navedbe o toženčevi prostovoljni izselitvi ostale na ravni zatrjevanja, nepodprte z dokaznim gradivom. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev posledično pravilno oprlo na ostale izvedene dokaze. Pritožbeno sodišče pritrjuje sklepanju sodišča prve stopnje, da je dokazni predlog z ogledom stanovanja, podan z namenom (tako ga je substancirala toženka – list. št. 41), da bi se sodišče prepričalo, da je ključavnica stara in ni zamenjana, neprimeren. Dejstvo, ali je v trenutno odločanja nameščena stara ali nova ključavnica, ni pomembno. Važno je le, ali je bila zamenjana na dan, ko tožnik to očita, medtem ko sodišče nima strokovnega znanja, da bi z (laičnim) opazovanjem ugotavljalo, ali je bila ključavnica sploh kdaj zamenjana.

6. Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženka tožnika motila v njegovi mirni (so)posesti stanovanja, zato so podani vsi zakonsko zahtevani elementi, na podlagi kateri je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo (33. člen SPZ in naslednji).

7. Pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, pa niso utemeljeni, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožnikov odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato sam krije svoje stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).