Jedro

Pri ugotavljanju, ali gre med dvema ali več osebami za prepir kot bistveni znak kaznivega dejanja po čl. 56 KZS, je treba ugotoviti ravnanje, to je izrečene besede, grožnje, zmerjanje ali pa fizično dejanje vseh vpletenih v dogodek ter oceniti, ali takšno vedenje doprinaša k ustvarjanju medsebojnega sovražnega razpoloženja.

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil imenovani obdolženec iz razloga po 3. tč. 350. čl. ZKP oproščen obtožbe kaznivega dejanja po čl. 56 KZ RS. S stroški kazenskega postopka je bil obremenjen proračun.

Proti tej sodbi se pritožuje javni tožilec, ki uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zagovornik obdolženca v odgovoru na pritožbo javnega tožilca navaja, da je sodišče pravilno odločilo in predlaga, da se pritožba javnega tožilca zavrne kot netuemeljena ter se potrdi izpodbijana sodba.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi štelo, da ni dokazano, da bi obdolženčevo ravnanje imelo znake kaznivega dejanja, ki se mu očita in da v dogajanju, kot ga je ugotovilo sodišče, ni zaslediti znakov prepira in fizičnega obračunavanja. Vendar pa pri tem, ko je sodišče ugotavljalo dejansko stanje, ni podrobno ocenilo vsakega dokaza posebej, tako ni zavzelo stališča do izpovedb prič S.O., ki je povedal, da sta obdolženec in J. pričela kričati, ko sta zagledala O. in ostale ter da sta se obdolženec in J. fizično spravila na M. Prav tako sodišče ni ocenilo izpovedbe I.J. o tem, da se je pred lokalom on "cukal" s tremi moškimi, niti zagovora obdolženca, ki je povedal, da so se vsi trije, to je O., K. in M., spravili na J. Prav tako sodišče ni zavzelo stališča do obnašanja obdolženca in Jalovca pred lokalom, kjer naj bi imela prižgano motorno žago ter kričala naj pridejo drugi ven iz gostišča. Ocena vseh izpovedb je odločilna za vprašanje, ali je bil v kritičnem času med navzočimi prepir ali pretep, kar pa je v obravnavanem primeru odločilno vprašanje, zato pomeni pomanjkanje razlogov o okoliščinah, ki so jih priče in obdolženec s tem v zvezi navajali, pomanjkanje razlogov o odločilnem dejstvu, kar predstavlja bistveno kršitev določb ZKP iz 11. tč. I. odst. 364. čl. ZKP.

Sklepanje sodišča prve stopnje, da dogajanje pred gostilno Jurček ni imelo znakov prepira ali pretepa, je vsaj preuranjeno. Ob upoštevanju, da je prepir takšno aktivno vedenje dveh ali več oseb, od katerih vsaka aktivno medsebojno in vzajemno z besedami in dejanji prispeva k nastanku hrupnega grozečega in sovražnega medsebojnega razpoloženja, je vsekakor treba oceniti, kaj je rekel ali storil posamezni izmed navzočih ter nato še ugotoviti, s kakšnim namenom sta prišla obdolženec in J. pred gostinski lokal, kjer sta kot pove S.O., imela vklopljeno motorno žago, J. pa je kričal naj pridejo ven, če si upajo, ko pa so prišli res ven sta obdolženec in J. začela kričati nanje, nato pa sta se spravila na M. V novem sojenju bo treba natančneje ugotoviti, kaj pomeni opis, da sta se "spravila" na M. Obdolženec pa je povedal, da je bila tudi nasprotna stran aktivna in da so se vsi trije spravili na J., ob tem pa je sam vzel iz avtomobila puško. Že iz povedanega bi sledilo, da so z besedami in dejanji vsi sodelovali pri medsebojnem nasprotovanju. Priča I.J. je tudi povedal, da ko so O. in še dva prišli ven, so ga zgrabili in so se kregali zaradi tega, ker so prej B. pretepli. Tudi sam je vprašal, zakaj so ga pretepli, nakar so ga zgrabili, ga držali ob zidu in ga vlekli za lase. Glede na izpovedbo J.M., da je J. zakričal, da jih bo pobil ali nekaj v tem smislu ter da je zraven še klel, bi bilo mogoče zaključiti, da je bilo njihovo medsebojno razpoloženje sovražno, v takšnem razpoloženju pa je obdolženec zgrabil za puško. V novem sojenju bo po ponovni izvedbi in podrobnejši oceni vseh dokazov treba znova oceniti, ali vendar ni šlo v obravnavanem dogodku za prepir med navzočimi ter nato ugotoviti še, ali je dokazano še nadaljnje ravnanje obdolženca, opisano v obtožnem predlogu ter nato znova ocenjevati, ali je dokazano, da je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje.

Glede na navedeno je bilo treba utemeljeni pritožbi javnega tožilca ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.