Jedro

Na podlagi določila čl. 562/I ZOR mora posojilojemalec v dogovorjenem roku vrniti enako količino stvari iste vrste in kakovosti. Na podlagi dosedaj izvršenega dokaznega postopka je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti sodišču v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se u g o d i , izpodbijana sodba se v celoti r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o tožnikovih pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek,da sta toženca dolžna nerazdelno plačati tožniku znesek 90.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.10.1996 dalje in mu povrniti pravdne stroške ter mu naložilo plačati stroške pravdnega postopka v višini 84.808,20 SIT.

Zoper to sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Kot izpodbija razlog je uveljavljala zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja po čl. 353 tč. 2 ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi,izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarjala je, da je tožena stranka pretentala sodišče s tem, ko je predlagla zaslišanje priče, ki v zadevi niso bile seznanjene ali z njo povezane.

Prvostopno sodišče je dokaze zmotno dokazno ocenilo in je predvsem sledilo toženima strankama v tem, da je samo upoštevalo izjave njihovih prič, ni pa jih posebej dokazno ocenjevalo v povezavi z drugimi dokazi, pri čemer gre zlasti za vprašanje izstavitve računa za kupljeno spalnico. Zaradi česar je predlagala zaslišanje dveh prič, ki bi vedele povedati o okoliščini izstavitve novega računa.

Prav tako bi bilo potrebno, da tožena stranka predloži potrdila o vračilu dveh zneskov po 15.000,00 SIT oziroma bi moralo sodišče prve stopnje dejstvo,da toženi stranki potrdila nista predložili, ustrezno dokazno oceniti. V pritožbi je tožeča stranka še posebej izpostavila vprašanje motiva, zakaj bi tožnik tožil na vračilo nekega zneska, ki ga ne bi nikoli posodil, še zlasti, če naj bi od dejanskih dogovorih in okoliščinah vedele nekatere priče. Ugovarja tudi dokazni oceni priče B.B..

Pritožba je utemeljena.

Pritožbena zatrjevanja, da je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi navedb in dokazov tožene stranke gre po oceni pritožbenega sodišča v večjem delu pritrditi. Sodišče prve stopnje ni vrednostno ocenilo dokaznega predloga tožeče stranke,da tožena stranka ni predložila potrdila iz katerega bi bil razviden preostanek dolga.

Prav tako ni preverjalo resničnost izjave priče P.I., ko je izpovedala, da ji je tožnikova žena dejala,da je tožnik napisal dvanajst čekov po 10.000,00 SIT. Preverjalo tudi ni okoliščin izdaje računa in okoliščin izdaje prepisa računa za nakup spalnice.

Pritožbeno sodišče meni,da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in dokazna ocena sodišča prve stopnje ne dovolj prepričljiva zaradi česar se poraja resen dvom v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Tako je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 370/I člena zakona o pravdnem postopku pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje.

V ponovnem sojenju bo potrebno ob že izvedenih dokazih izvesti še dokaz z zaslišanjem v pritožbi predlaganih prič, poskusiti pridobiti potrdilo, proučiti okoliščine izdaje originalnega računa in okoliščine izdaje kopije ter oceniti vsak dokaz posebej in v povezavi z drugimi dokazi ter odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka. V razlogih sodbe bo moralo sodišče prve stopnje odgovoriti tudi na pritožbene ugovore tožeče stranke.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo tudi v mejah razlogov na katere mora paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s čl. 498/I ZPP) in ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do takšnih kršitev (čl. 354/II).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku.