Jedro

Tožnik je zoper aneks k pogodbi o zaposlitvi vložil zahtevo po 24. čl. ZJU, o kateri tožena stranka v zakonsko določenem osemdnevnem roku ni odločila, tako da je zaradi zavarovanja svojih pravic moral v tridesetih dneh od poteka roka za izdajo sklepa komisije za pritožbe, vložiti tožbo. Ker njegov pooblaščenec odločbe komisije za pritožbe ni prejel pred vložitvijo tožbe, je bila tožba potrebna in je tožnik upravičen do z njo povezanih pravnih stroškov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa se spremeni tako, da se glasi: „2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 112,36 EUR, v osmih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.“ Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v višini 140,45 EUR, v osmih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila pod izvršbo.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka sklepa, ki ni pod pritožbo, umik tožbe tožnika z dne 14. 10. 2008 vzelo na znanje in postopek ustavilo. V 2. točki izreka je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti njene pravdne stroške v višini 20,00 EUR, v roku 15-ih dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude dalje.

Zoper odločitev o pravdnih stroških (2. točka izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani del sklepa spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji in pritožbenih stroškov tožnika. Podredno predlaga, da sodišče v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno sledilo navedbam tožene stranke v odgovoru na umik tožbe in sklenilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, zavrnilo pa njegov predlog, da mu je dolžna tožena stranka zaradi utemeljenosti vložitve tožbe poravnati stroške postopka. Tožnik navaja, da je 25. 8. 2008 prejel v podpis aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 14. 8. 2008, s katerim ga je nameravala tožena stranka brez njegovega soglasja enostransko premestiti na nižje uvrščeno delovno mesto, pri tem pa mu tudi ni pojasnila razlogov za premestitev. Glede na to je tožnik po pooblaščencu 8. 9. 2008 vložil zahtevo za varstvo pravic po 1. odstavku 204. člena ZDR in predlagal, da ga tožena stranka v roku osmih dni namesti na delovno mesto Urednik oddaj. Tožena stranka je na vloženo zahtevo tožnika odgovorila šele z odločbo 7. 10. 2008, ki pa jo je tožnikov pooblaščenec prejel 14. 8. 2008. S to odločbo je tožena stranka ugodila zahtevi tožnika in odločila, da se njegov aneks k pogodbi o zaposlitvi ustrezno spremeni. Tožena stranka na vloženo zahtevo za varstvo pravic tožniku ni odgovorila v zakonskem roku osmih dni (člen 204/2 ZDR), zato je bil tožnik prisiljen vložiti predmetno tožbo. To tožbo je tožnik vložil 14. 10. 2009, še preden je prejel priporočeno pošiljko tožene stranke, s katero mu je bila vročena odločba tožene stranke z dne 7. 10. 2008. Ker je tožena stranka ugodila njegovemu zahtevku, je tožnik tožbo umaknil, čeprav je bila sama tožba ob času vložitve potrebna, zato mu je dolžna tožena stranka povrniti stroške v zvezi z vložitvijo tožbe. Tožena stranka je aneks k pogodbi o zaposlitvi, ki je bil po mnenju tožnika ustrezen, predložila tožniku v podpis šele kasneje.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev tožnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem delu sklepa tožniku naložilo, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 20,00 EUR, svoje stroške postopka pa nosi sam. Ugotovilo je, da je bilo tožniku v pritožbenem postopku pri toženi stranki z odločbo komisije za pritožbe z dne 7. 10. 2008 ugodeno. Tožnik je tožbo v tem individualnem delovnem sporu vložil 14. 10. 2008, zato po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča ni imel pravnega interesa za njeno vložitev, zaradi česar je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške, povrniti pa jih mora tudi toženi stranki.

Takšna odločitev pa je materialnopravno zmotna. Z oziroma na to, da je tožnik zoper aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 14. 8. 2008 (A2), 1. 9. 2008 vložil zahtevo po 24. členu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.), 8. 9. 2008 pa še dopolnitev te zahteve (A4), o katerih pa tožena stranka v osemdnevnem roku ni odločila, je tožnik zaradi zavarovanja svojih pravic moral v roku 30-ih dni od izteka roka za izdajo sklepa komisije za pritožbe, vložiti tožbo. Tožbo je vložil 14. 10. 2008, to je isti dan, kot pa je tožnikov pooblaščenec dobil odločbo komisije za pritožbe z dne 7. 10. 2008 (A5). Navedeno izhaja iz dohodnega žiga na citirani odločbi. Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je tožnikov pooblaščenec odločbo komisije za pritožbe prejel pred vložitvijo tožbe, pri čemer je iz spisovnih podatkov (B3) nadalje razvidno, da je tožena stranka tožniku ponudila v podpis popravljen aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 1/A-1349/03-1 šele 27. 10. 2008, pritožbeno sodišče zaključuje, da je bila tožnikova tožba potrebna, kar pomeni, da mu je dolžna tožena stranka povrniti nastale pravdne stroške v zvezi s to tožbo. Glede na to je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške za sestavo tožbe v višini 200 točk po Odvetniški tarifi (OT, Ur. l. RS, št. 67/2003 in nadalj.), 2 % administrativnih stroškov in 20 % DDV-ja, kar ob vrednosti 0,459 EUR odvetniške točke znaša 112,36 EUR.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 2. odstavka 165. člena ZPP. Ker je tožnik s pritožbo uspel, mu je dolžna tožena stranka v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP povrniti njegove pritožbene stroške in sicer 250 točk za sestavo pritožbe, 2 % administrativnih stroškov in 20 % DDV, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR znaša 140,45 EUR. Ker odgovor na pritožbo tožene stranke ni pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora, tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.