Jedro

Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je izdala višja pravosodna svetovalka, pri čemer pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi moral o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (oziroma o ugovoru po izteku roka) odločati sodnik posameznik pristojnega sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog dolžnice za vrnitev v prejšnje stanje zavrže in da se ugovor dolžnice po izteku roka kot neutemeljen zavrne. Poleg tega je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje tudi odločilo, da mora dolžnica upniku v osmih dneh povrniti izvršilne stroške v višini 167,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila dolžnica po svoji pooblaščenki in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen prepozno, saj je sodišče kot dan vročitve sklepa o izvršbi štelo 7.5.2011. Glede na navedeni datum bi torej po stališču sodišča prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje bil pravočasen, če bi bil vložen najpozneje 22.5.2011. Dolžnica je že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izrecno poudarila, kdaj je za sklep o izvršbi sploh izvedela. To je bilo dne 22.5.2011. Sklep je namreč prevzela in vročilnico podpisala njena mati B.Ž., zato so vse ugotovitve in zaključki sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa napačni. Nikakor ni res, da naj bi 7.5.2011 vročilnico podpisala dolžnica sama. Podpisana vročilnica še ne pove, čigav je podpis na njej. Tudi ni res, da dolžnica ni ponudila nobenega dokaza, saj je dolžnica izrecno zatrjevala, da je podpis na vročilnici podpis njene matere, prav tako pa je tudi izrecno predlagala zaslišanje matere ter tudi svojega očeta.

Pritožba dolžnice je utemeljena.

Sodišče druge stopnje preizkusi sodno odločbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti tudi na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (v konkretni zadevi v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Za to kršitev postopka gre tudi takrat, ko je pri odločanju sodeloval kdo, ki ni sodnik pristojnega sodišča. V obravnavani zadevi je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje izdala višja pravosodna svetovalka, pri čemer pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi moral o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (oziroma o ugovoru po izteku roka) odločati sodnik posameznik pristojnega sodišča prve stopnje. O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (oziroma o ugovoru po izteku roka) v izvršilnem postopku ne morejo samostojno odločati strokovni sodelavci in sodniški pomočniki (drugi in tretji odstavek 6. člena ZIZ), marveč o teh vprašanjih lahko odloča le sodnik posameznik (prvi odstavek 6. člena ZIZ).

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice ugodilo (ne da bi se pri tem sploh spuščalo v vsebinsko presojo pritožbenih razlogov) in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.