Jedro

Dedne izjave o odpovedi ali sprejemu dediščine so po določbi prvega odstavka 138. člena ZD nepreklicne, na kar so bili dediči pravilno opozorjeni že v vabilu na zapuščinsko obravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju po pokojni K. S., roj. ... in umrli ..., v I. točki izreka ugotovilo obseg zapuščine, ugotovilo je, da zapustnica ni napravila oporoke, zato pride v poštev zakonito dedovanje in kot dediči I. dednega reda vdovec A. S. ter hčerke B. Š., K. M., B. P. in S. Š., vsak do 1/5-tine zapuščine. Ugotovilo je, da so se vsi dediči priglasili k dedovanju in sprejeli vsak svoj dedni delež ter v II. točki izreka razglasilo dediče na podlagi zakona, vdovca S. A. ter vse štiri hčerke, vsakega do 1/5-tine zapuščine. V III. točki izreka je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju odredilo ustrezne vpise v zemljiški knjigi ter tudi, da bodo z neizplačanimi pokojninskimi prejemki za leto 2020 dediči upravičeni razpolagati v okviru svojih dednih deležev do 1/5-tine.

2. Zoper sklep o dedovanju se dedič A. S. pravočasno pritožuje. Navaja, da sklep o dedovanju izpodbija v vsem, strinja se le, da čista zapuščina po pokojni ženi znaša 34.423,00 EUR. Navaja, da mu nobena od hčera ne pomaga čistiti, kuhati, prati, ga kam peljati, da njihovo obnašanje kaže, kot da bi mu želele vzeti opravilno sposobnost in navaja, da so že dobile svoje deleže in še več ter jih v pritožbi z opisom nepremičnin tudi opisuje. Vse je vzgajal in izšolal ter skrbel zanje. Čista zapuščina po pokojni ženi znaša 34.423,00 EUR in naj se deli na pet delov, kar predstavlja 6.884,60 EUR na vsakega in naj vse štiri hčere napišejo svoj TRR, da bo vsaka od njih dobila nakazanih 6.884,60 EUR po pokojni materi in želi, da dajo pisno izjavo, da je poravnano s tem vse, kar se tiče dedovanja po pokojni materi, ne dovoli pa vknjižbe njihovih deležev na nepremičnine. Navaja, da kar sta jim s pokojno ženo mislila dati, sta jim dala in vztraja, da jih kot večinski lastnik izplača, čeprav so z vednostjo njihove pokojne mame že vse sicer dobile svoje deleže. Zato tudi pokojna ni napravila oporoke. Navaja še, da je 100 % invalid od leta 1986 in je vse do te starosti še nekako shajal, zdaj pa mu pešajo moči in rabi 85 % pomoč drugih oseb, zato potrebuje lastna sredstva, da si še naprej omogoči kolikor se da dostojno starost in samostojnost. Zato ne dovoli, da bi bili otroci vknjiženi na njegovo lastnino, ker ko je rabil pomoč, mu hčere niso pomagale, zdaj pa ne želi imeti več opravka z njimi. Navaja še, da bo moral začeti pozimi kuriti na olje, potreboval bo tudi čistilko, ki jo bo treba plačati, zaradi transplantirane ledvice mora imeti tudi obvezno dietno prehrano. Poudarja, da je vedno poskrbel, da so sam in njegova družina imeli dovolj sredstev ter da je ogorčen in žalosten nad otroki. Prosi, da se njegov položaj upošteva.

3. V odgovoru na pritožbo dedinja B. P. navaja, da na sklep o dedovanju nima pripomb in poudarja, da se ne odpoveduje svojemu zakonitemu dednemu deležu po pokojni mami ter vknjižbi na nepremičnine v pripadajočem deležu ter obrazloženo odgovarja na pritožnikove navedbe.

4. V roku za odgovor na pritožbo je dedinja S. Š. na sodišče posredovala izjavo, da se odpoveduje dedovanju po pokojni materi in da ne želi denarja niti vknjižbe na zemljiške parcele ter da s tem zaključuje primer postopka o dedovanju po pokojni materi.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je sklep o dedovanju izdalo po dne 13. 7. 2020 opravljeni zapuščinski obravnavi, ki se jo je, kot izhaja iz zapisnika o naroku1 z dne 13. 7. 2020, udeležilo vseh pet zakonitih dedičev po pokojni zapustnici. Iz zapisnika tudi izhaja, da so se vsi zakoniti dediči, torej vdovec po zapustnici, sedaj pritožnik, in vse štiri hčerke priglasili k dedovanju in sprejeli vsak svoj dedni delež. Ob tudi pritožbeno neizpodbijani ugotovitvi, da zapustnica oporoke ni napravila, je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito odločilo o dedovanju po zapustnici na podlagi zakona. Upoštevaje določbo 11. člena Zakona o dedovanju (ZD) je tako za dediče I. dednega reda razglasilo zapustničinega zakonca (vdovca) in vse štiri zapustničine hčerke, ter nadalje tudi skladno z navedeno zakonsko določbo pravilno sklenilo, da zapuščino po pokojni deduje vseh pet zakonitih dedičev po enakih delih, torej vsak do 1/5-tine zapuščine ter posledično po pravnomočnosti v zemljiški knjigi odredilo tudi ustrezne vpise.

7. Pritožbeno ni izpodbijano, da zapustnica ni napravila oporoke. Iz zapisnika o naroku zapuščinske obravnave pa tudi ne izhaja, niti pritožnik tega ne trdi, da bi bil med dediči sklenjen dedni dogovor. Prav tako pritožnik konkretizirano ne izpodbija obsega zapuščine po pokojni. Zato ob zgoraj obrazloženem v pritožbi izražena želja pritožnika, da želi dedinje izplačati ter v pritožbi izraženo razočaranje nad hčerkami ter očitki, da zanj ne poskrbijo, v pritožbenem postopku niso upoštevni. S pritožbenimi navedbami in predlogi tako pritožnik ob obrazloženem ne more izpodbiti pravilnosti in zakonitosti izdanega sklepa o dedovanju po zapustnici.

8. Pojasniti je še, da tudi dedna izjava S. Š., posredovana sodišču prve stopnje dne 8. 10. 2020, kar je v roku za odgovor na pritožbo dediča, v pritožbenem postopku ni upoštevna. Dedinja S. Š. se zoper sklep o dedovanju ni pritožila. Iz zapisnika o naroku zapuščinske obravnave z dne 13. 7. 2020 in tudi iz sklepa o dedovanju pa izhaja, da so se k dedovanju priglasili vsi zakoniti dediči, torej tudi ta dedinja, ter sprejeli svoje dedne deleže. Dedne izjave o odpovedi ali sprejemu dediščine so po določbi prvega odstavka 138. člena ZD nepreklicne, na kar so bili dediči pravilno opozorjeni že v vabilu na zapuščinsko obravnavo2. Nepreklicnost dedne izjave pa pomeni, da dedič že podane dedne izjave, v konkretnem primeru o sprejemu dediščine, z enostransko izjavo v zapuščinskem postopku ne more preklicati ali spremeniti.3

9. Ob obrazloženem se tako pritožbeni razlogi pokažejo za neutemeljene. Sodišče prve stopnje je o dedovanju po pokojni zapustnici materialnopravno pravno pravilno odločilo na podlagi zakona in podanih dednih izjav dedičev ter pri tem tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Postopkovnih kršitev pritožba ne očita, sodišče druge stopnje pa pri pritožbenem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi z določbo 163. člena ZD). Zato je pritožbo pritožnika zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Primerjaj l. št. 36 v spisu. 2 Primerjaj vabila k l. št. 30 v spisu. 3 Če je bila dedna izjava povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, lahko dedič zahteva njeno razveljavitev (drugi odstavek 138. člena ZD).