Jedro

Če gre za spremembo tožbe, ni pomembno, ali je ta bistvena ali nebistvena. Pomembno je, da je do spremembe prišlo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom najprej dopustilo spremembo tožbe; nato je delno zavrglo tožbeni zahtevek (pravilno tožbo) v 1. točki v določenem delu; v preostanku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo in tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti 319,39 EUR pravdnih stroškov. Ugotovilo je, da je tožba delno prepozna, delno pa neutemeljena, ker s posegom, ki ga je toženec opravil, tožnikova posest ni bila motena.

Zoper sklep se tožnik pritožuje in predlaga spremembo sklepa tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Navaja, da je z izpovedjo vseh prič dokazal, da je imel v mirni posesti parcelo 1512/5 k.o. S. in da je toženec z buldožerjem posegel v zemljišče parkirišča. Pri tem je ne samo uničil travno rušo, temveč na parkirišču tudi ogrozil varno parkiranje. Izpodkopano zemljišče bi utegnilo povzročiti plaz večjih razsežnosti. To je dokazano. Na naroku je tožnik nebistveno razširil tožbeni zahtevek, kajti na kraju samem se je ugotovilo, da je toženec močno poškodoval tudi travno rušo. Sodišče bi ne smelo precizacije tožbenega zahtevka šteti kot prepoznega.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik se pritožuje tudi zoper 1. točko sklepa, s katero je sodišče prve stopnje dopustilo spremembo tožbe. Razlogov v zvezi s tem ne navaja, sodišče druge stopnje pa v zvezi s to točko pri preizkusu sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo nepravilnosti.

Kolikor gre za preostali del sklepa, je odločitev pravilna. Pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče druge stopnje se v celoti strinja z odločitvijo in razlogi sodišča prve stopnje. Tako torej sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, dejansko stanje je popolno ugotovljeno in tudi materialnopravno je pravilna odločitev delno o zavrženju tožbe, delno pa o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Glede na pritožbene trditve sodišče druge stopnje razlogom izpodbijanega sklepa še dodaja: Ne gre za nebistveno razširitev tožbenega zahtevka, kot trdi pritožba. Gre za spremembo tožbe, kajti tožnik je povečal obstoječi zahtevek (2. odst. 184. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ni pomembno, ali gre za bistveno ali nebistveno spremembo. Vsekakor za spremembo gre. Ni šlo le za spremembo, dopolnitev in popravo posameznih navedb, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ne bi bil spremenjen (3. odst. 184. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je tako pravilno dovolilo spremembo tožbe, hkrati pa tožbo zavrglo (čeprav je zapisalo, da se zavrže tožbeni zahtevek). Po 32. členu Stvarnopravnega zakonika – SPZ je torej tožba s spremenjenim zahtevkom bila prepozna. Odločitev sodišča o zavrženju je tako pravilna.

Nobenih pomislekov tudi ni zoper dokazno oceno sodišča prve stopnje v zvezi s tistim delom zahtevka, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo. Vse razloge v zvezi z odločitvijo v tem delu sodišče druge stopnje sprejema. Razlogov za to ni treba ponavljati. Vprašanje, ali bi izpodkopano zemljišče na delu parkirišča utegnilo povzročiti plaz, ni povezano z vprašanjem motenja posesti, pač pa z morebitnimi drugačnimi zahtevki. Tudi sicer se prvotni tožbeni zahtevek glasi, da je bil tožnik moten tako, da je toženec po izpolnitvenih pomočnikih z gradbenim strojem odstranil mejnik in odpeljal več m3 zemlje. Tak zahtevek pa s pritožbenimi trditvami o plazu nima nobene povezave.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi po 353. členu ZPP.