Jedro

Postopek priznanja in izvršitve tujih sodnih odločb je v neposredni vzročni zvezi s postopkom, v katerem so bile tuje sodne odločbe izdane. Do postopka priznanja pride prav zaradi predhodno izdanih tujih sodnih odločb. Zato je mogoče šteti, da postopek priznanja tujih sodnih odločb pravzaprav pomeni nadaljevanje pravnomočno končanih sodnih postopkov, saj predstavlja odločitev o tem, ali pravice in obveznosti, ki so bile pridobljene pred tem v sodnih postopkih, učinkujejo tudi na od države izdaje sodbe različnem teritoriju. Postopek priznanja tuje sodne odločbe je zato smiselno šteti kot »zadnji« del sodnega postopka iz tretjega odstavka 31. člena ZSDZP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi pomanjkanja procesne legitimacije zavrglo predlagateljičin predlog za priznanje in razglasitev izvršljivosti sodbe Gospodarskega sodišča v Beogradu 30 P 3486/13 z dne 6. 2. 2014, sodbe Gospodarskega pritožbenega sodišča 3 Pž 2540/14 z dne 9. 4. 2014, odločbe Gospodarskega sodišča v Beogradu 30 P 3486/13 z dne 12. 6. 2014 in sodbe Vrhovnega kasacijskega sodišča Prev 153/2014 z dne 6. 11. 2014. 2. Predlagateljica sklep izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopkovnih določb. Predlaga, da Vrhovno sodišče »izpodbijani sklep v celoti razveljavi, ugodi njenemu predlogu in prizna srbske sodne odločbe ter jih razglasi za izvršljive v Republiki Sloveniji«.

3. O predlogu za priznanje in o ugovoru zoper sklep o priznanju se odloča po določbah Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP). V skladu z določbo 111. člena ZMZPP se za vprašanja, ki niso posebej urejena v ZMZPP, smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), v skladu z določbo 42. člena ZNP-1 pa se za vprašanja, ki niso urejena v ZNP-1, smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. V postopku pred sodiščem prve stopnje se je kot ključno za odločitev o predlogu za priznanje srbskih sodnih odločb izkazalo že vprašanje aktivne procesne legitimacije, torej vprašanje, ali je predlagateljica (Agencija za vođenje sporova u postupku privatizacije, Ulica Terazije 23, Beograd, Republika Srbija) tak predlog sploh upravičena vložiti. V postopkih pred sodišči Republike Srbije je kot prva toženka nastopala Agencija za privatizacijo Republike Srbije, Ulica Terazije 23, Beograd, Republika Srbija.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju predloga za priznanje sodb srbskih sodišč utemeljilo z obrazložitvijo, da srbska zakonodaja (po kateri se presoja pravni položaj predlagateljice) predlagateljice ni določila za univerzalno pravno naslednico Agencije za vođenje sporova u postupku privatizacije. Po presoji sodišča prve stopnje postopek priznanja ni postopek iz tretjega odstavka 31. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o privatizaciji, za katerega četrti odstavek istega člena določa singularno pravno nasledstvo med Agencijo za vođenje sporova u postupku privatizacije in predlagateljico.

6. Predlagateljica sodišču prve stopnje v pritožbi očita zmotno razlago določb srbskega ZSDZP. Trdi, da je potrebno »prevzem poslov, ki so v funkciji zastopanja v postopkih pred sodišči...« (tretji odstavek 31. člena ZSDZP) razumeti kot nalogo opravljanja vseh poslov, ki sodijo v okvir varstva pravic, ki so predmet postopkov, sproženih pred 1. 2. 2016. To potrjuje tudi šesti odstavek 31. člena ZSDZP, ki izrecno določa, da predlagateljica z dnem začetka prevzame od Agencije za vođenje sporova u postupku privatizacije med drugim tudi pravice in obveznosti, ki so v funkciji zastopanja v postopkih iz tretjega odstavka tega člena. Po prepričanju predlagateljice je glede postopkov, ki so bili nanjo preneseni v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZSDZP, pristojna storiti vse in enako, kar bi bila upravičena in legitimirana storiti Agencija za privatizacijo Republike Srbije, če bi še obstajala. Ker postopek priznanja tuje sodne odločbe pomeni le nadaljevanje predhodno začetega in dejansko že pravnomočno končanega postopka v smislu ugotovitve veljavnosti odločb v drugih jurisdikcijah, ga ni mogoče obravnavati kot nov postopek. Na koncu predlagateljica sodišču prve stopnje očita še, da se ni opredelilo do tujih sodnih odločb, ki jih je navedla v predlogu in vsebujejo razlago srbskega prava srbskih organov in tujih sodišč, ki so se znašla v podobnem položaju kot naslovno sodišče. 7. Pritožba je utemeljena.

8. Za pravni položaj pravne osebe se uporabi pravo države, ki ji pravna oseba pripada (prvi odstavek 17. člena ZMZPP). Agencija za privatizacijo Republike Srbije, Ulica Terazije št. 23, Beograd, Republika Srbija je prenehala z delom z začetkom uporabe srbskega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o privatizaciji,1 tj. 1. 2. 2016 (v nadaljevanju ZSDZP) – glej prvi odstavek 31. člena in 37. člen ZSDZP.

9. Agencija za vođenje sporova u postupku privatizacije je pravna oseba. To izhaja iz prvega odstavka 5. člena srbskega Zakona o javnih agencijah2 in 3. točke Odločbe o ustanovitvi Agencije za vođenje sporova u postupku privatizacije št. 02-503/2016-2 z dne 23. 1. 20163. Predlagateljica ima skladno s prvim odstavkom 74. člena srbskega Zakona o pravdnem postopku4 sposobnost biti stranka v postopku in zato tudi sposobnost sprožiti postopek priznanja tuje sodne odločbe.

10. ZSDZP v drugem odstavku 31. člena določa, da bo za opravljanje obveznosti Agencije za privatizacijo Republike Srbije, prevzetih v skladu s tem zakonom, skrbelo ministrstvo, pristojno za zadeve gospodarstva, z izjemo poslov iz tretjega odstavka tega člena.5 Ta določa, da posle, ki jih je opravljala Agencija za privatizacijo Republike Srbije, ki so v funkciji zastopanja v postopkih pred sodišči, arbitražami, organi uprave in drugimi pristojnimi organi, v katerih je Agencija za privatizacijo Republike Srbije imela položaj stranke ali intervenienta, ki so sproženi pred 1. februarjem 2016, prevzame Agencija za vođenje sporova u postupku privatizacije, ki jo bo ustanovila Vlada v roku 30 dni od dne začetka veljave tega zakona.6

11. Vlada Republike Srbije je Agencijo za vođenje sporova u postupku privatizacije ustanovila z Odločbo z dne 23. 1. 2016 (glej 9. točko te obrazložitve). Po določbi četrtega odstavka 31. člena ZSDZP se Agencija za vođenje sporova u postupku privatizacije šteje za pravno naslednico Agencije za privatizacijo Republike Srbije v sodnih in drugih postopkih iz tretjega odstavka tega člena.7 Agencija za vođenje sporova u postupku privatizacije z dnem pričetka dela prevzame od Agencije za privatizacijo Republike Srbije pravice in obveznosti, predmete, opremo, sredstva za delo in arhiv, ki so v funkciji zastopanja v postopkih iz tretjega odstavka tega člena, tako kot zaposlene, razporejene na poslih zastopanja (šesti odstavek31. člena ZSDZP).8

12. Posamezne določbe 31. člena ZSDZP je treba razlagati oziroma razumeti v kontekstu določbe 31. člena ZSDZP kot celote. Tretji odstavek 31. člena ZSDZP ne določa »le«, da Agencija za vođenje sporova u postupku privatizacije prevzame položaj stranke v sodnih postopkih, pač pa, da prevzame posle, ki so v funkciji zastopanja v postopkih pred sodišči..., v katerih je Agencija za privatizacijo Republike Srbije imela položaj stranke ali intervenienta in so bili sproženi pred1. 2. 2016. To pomeni, da na predlagateljico ni bila prenesena samo procesna pravica biti stranka v postopkih pred sodišči, ampak tudi materialne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz teh postopkov. V četrtem odstavku 31. člena ZSDZP je celo izrecno določeno, da se predlagateljica v teh postopkih šteje za pravno naslednico Agencije za privatizacijo Republike Srbije, v šestem odstavku istega člena pa, da Agencija za vođenje sporova u postupku privatizacije z dnem pričetka dela prevzame od Agencije za privatizacijo Republike Srbije pravice in obveznosti, ki so v funkciji zastopanja v postopkih iz tretjega odstavka tega člena. Iz konteksta določbe 31. člena ZSDZP kot celote torej izhaja, da so bile na Agencijo za vođenje sporova u postupku privatizacije prenesene vse pravice in obveznosti (tudi materialne), ki izvirajo iz postopkov pred sodišči, začetih pred1. 2. 2016, v katerih je bila kot stranka ali intervenient udeležena Agencija za privatizacijo Republike Srbije.

13. Med postopke iz tretjega odstavka 31. člena ZSDZP gotovo sodi tudi postopek, v katerem so bile izdane sodne odločbe, ki so predmet priznanja v tem postopku9, zato je predlagateljica upravičena predlagati priznanje in izvršitev navedenih sodnih odločb. Postopek priznanja in izvršitve tujih sodnih odločb je v neposredni vzročni zvezi s postopkom, v katerem so bile tuje sodne odločbe izdane. Drži obrazložitev sodišča prve stopnje, da gre v primeru postopka priznanja tuje sodne odločbe za drugo vrsto postopka, v kateri se opravi drugačna pravna presoja. Pa vendar do tega postopka pride prav zaradi predhodno izdanih tujih sodnih odločb. Zato je mogoče šteti, da postopek priznanja tujih sodnih odločb pravzaprav pomeni nadaljevanje pravnomočno končanih sodnih postopkov, saj predstavlja odločitev o tem, ali pravice in obveznosti, ki so bile pridobljene pred tem v sodnih postopkih, učinkujejo tudi na od države izdaje sodbe različnem teritoriju. Postopek priznanja tuje sodne odločbe je zato smiselno šteti kot »zadnji« del sodnega postopka iz tretjega odstavka 31. člena ZSDZP. Za obravnavani primer je zato bistveno le, da se je sodni postopek, v katerem so bile izdane odločbe, katerih priznanje se predlaga, začel pred 1. 2. 2016. **Odločitev o pritožbi**

14. Po obrazloženem je Vrhovno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 33. člena ZNP-1, tretja točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 111. členom ZMZPP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ter 111. členom ZMZPP.

1 Zakon o izmenama i dopunama Zakona o privatizaciji („Službeni glasnik RS” br. 112/2015) 2 Zakon o javnim agencijama („Službeni glasnik RS” br. 18/2005 i 81/2005) 3 Odluka o osnivanju Agencije za vođenje sporova u postupku privatizacije ("Službeni glasnik RS", br. 5/2016) 4 Zakon o parničnom postupku ("Službeni glasnik RS", br. 72/2011, 49/2013 - odluka US, 74/2013 - odluka US, 55/2014 i 87/2018) 5 V izvirniku v latinici: O izvršavanju obaveza Agencije za privatizaciju preuzetih u skladu sa ovim zakonom staraće se ministarstvo nadležno za poslove privrede, izuzev poslova iz stava 3. ovog člana. 6 V izvirniku v latinici: Poslove koje je obavljala Agencija za privatizaciju koji su u funkciji zastupanja u postupcima pred sudovima, arbitražama, organima uprave i drugim nadležnim organima, u kojima je Agencija za privatizaciju imala položaj stranke ili umešača, a koji su pokrenuti pre 1. februara 2016. godine, preuzima Agencija za vođenje sporova u postupku privatizacije, koju će osnovati Vlada u roku od 30 dana od dana stupanja na snagu ovog zakona. 7 V izvirniku v latinici: Agencija za vođenje sporova u postupku privatizacije smatra se pravnim sledbenikom Agencije za privatizaciju u sudskim i drugim postupcima iz stava 3. ovog člana. 8 V izvirniku v latinici: Agencija za vođenje sporova u postupku privatizacije, danom početka rada, preuzima od Agencije za privatizaciju prava i obaveze, predmete, opremu, sredstva za rad i arhivu, koji su u funkciji zastupanja u postupcima iz stava 3. ovog člana, kao i zaposlene raspoređene na poslovima zastupanja. 9 Iz sodbe Gospodarskega sodišča v Beogradu opr. št. 30 P 3486/13 z dne 6. 2. 2014 izhaja, da je bila tožba vložena dne 9. 5. 2013, sodba pa je postala pravnomočna dne 9. 4. 2014 (v zvezi s sodbo Gospodarskega pritožbenega sodišča opr. št. 3 Pž 2540/14 z dne 9. 4. 2014), sklep Gospodarskega sodišča v Beogradu opr. št. 30 P 3486/13 je bil izdan 12. 6. 2014, sodba Vrhovnega kasacijskega sodišča opr. št. Prev 153/2014 pa je bila izdana dne 6. 11. 2014.