Jedro

Če trditvena podlaga zahteve za pridobitev državljanstva vsebuje samo elemente, določene v čl. 40 zakona, organ ni dolžan presojati morebitne utemeljenosti zahteve na drugih pravnih podlagah iz zakona.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Ugotovila je, da tožnik, ki je državljan Republike Hrvaške, na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990 ni imel prijavljenega prebivališča v Sloveniji. Zato ne izpolnjuje enega od pogojev, ki so za pridobitev slovenskega državljanstva predpisani v 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS , št. 1/91-I in 30/91).

Zoper takšno odločitev je tožnik sprožil upravni spor. V tožbi navaja, da na dan plebiscita sicer res ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji, da pa tu z družino dejansko živi že od leta 1974. Njegova žena in polnoletna hči imata obe slovensko državljanstvo, sam pa je solastnik stanovanjske hiše v .... Stalno prebivališče je imel prijavljeno v Hrvaški, ker je imel tam zaradi ugodnejših davčnih pogojev registrirano obrt. Če ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po 40. členu, pa izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo po 10. členu zakona o državljanstvu. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje. Tožena stranka je na tožbo odgovorila. Vztraja pri svoji odločitvi. Ponavlja razloge iz obrazložitve izpodbijane odločbe in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik v vlogi za pridobitev državljanstva dne 23.10.1991 ni navedel, na kakšno pravno podlago opira svojo zahtevo za pridobitev državljanstva. Dejanska podlaga, ki jo je navedel v omenjeni vlogi, pa vsebuje le elemente za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu. Tožena stranka je pravilno odločala o vlogi v okvirih trditvene podlage, ki jo je predložil tožnik in ni bila dolžna presojati, ali je morda tožnikova vloga utemeljena na kakšni drugi pravni podlagi, določeni v zakonu o državljanstvu Republike Slovenije.

Eden od kumulativno predpisanih pogojev za pridobitev državljanstva po določbi 1. odstavka 40. člena zakona je pogoj, da je imel državljan druge republike na dan plebiscita prijavljeno v Sloveniji stalno prebivališče. Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik tega pogoja ne izpolnjuje, je tožena stranka z izpodbijano odločbo njegovo zahtevo pravilno zavrnila.

Glede na navedeno tožba ni utemeljena in jo je sodišče zavrnilo.

V tej zadevi se je presojala utemeljenost tožnikove zahteve za pridobitev državljanstva Republike Slovenije samo po določbi 40. člena zakona o državljanstvu. Zavrnitev te zahteve ni ovira za to, da v drugem postopku tožnik zahteva pridobitev slovenskega državljanstva na drugih pravnih podlagah, če izpolnjuje predpisane pogoje.

Sodišče je odločilo s smiselno uporabo določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. To določbo in določbe drugih zveznih predpisov je uporabilo kot republiški predpis po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 - I).