Jedro

Pojem zlorabe pravic v smislu 11. člena ZPP predstavlja pravni standard, kateremu mora sodišče določiti njegovo vsebino glede na konkreten primer in glede na konkretne družbene razmere. V primeru, ko ugotovi okoliščine, na podlagi katerih oceni, da stranka zlorablja procesno pravico, sodišče s sklepom izreče denarno kazen (4. odstavek

11. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Zakon pa ne predvideva možnosti, da bi sodišče zagrozilo z izrekom denarne kazni stranki, če ne bo opravila nekega dejanja, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v 2. točki glede grožnje z izrekom denarne kazni tako, da 2. točka po delni razveljavitvi glasi: "Kupcu D.B. se naloži, da v roku 15. dni od pravnomočnosti tega sklepa položi kupnino v znesku 1.506.210,50 SIT na račun tega sodišča pri UJP Izpostavi Novo mesto, št. 01100-6960422243, sklic na št. 05-4308-2003/150. V kolikor kupnina ne bo plačana v naloženem roku, bo sodišče prodajo razveljavilo s sklepom in določilo novo prodajo." Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnine, ki so vpisane v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Novem mestu vl. št. Y k.o. X in sicer parceli št. 605 in 612, ki sta v solasti dolžnice do 1/2, domaknejo solastniku in predkupnemu upravičencu D.B.. Odločilo je, da je kupec dolžan položiti kupnino v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo sodišče prodajo razveljavilo s sklepom in določilo novo prodajo, predkupnemu upravičencu pa bo izreklo denarno kazen v skladu z 11. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in to s posebnim sklepom. Sodišče prve stopnje je tudi odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o domiku oziroma v primeru plačane kupnine po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, pri navedenih nepremičninah odredilo vknjižbo lastninske pravice na ime kupca in izbrisalo zaznambo sklepa o izvršbi ter zastavno pravico, ki sta bili vpisani v tem izvršilnem postopku.

Proti navedeni odločitvi v delu, ko je sodišče prve stopnje zagrozilo z izrekom denarne kazni solastniku in prednostnemu upravičencu v primeru, če ne bo položil kupnine v roku, ki ga je določilo sodišče, se pritožuje solastnik D.B. iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi pojasnjuje, da je v 191. členu ZIZ določeno, kako ravna sodišče v primeru, če kupec v določenem roku ne položi kupnine. V tem primeru sodišče razveljavi prodajo in določi novo prodajo, zakon pa ne predvideva izreka denarne kazni. Če pa ima sodišče v mislih zlorabo po členu 11 ZPP in njeno preprečitev, pa velja opozoriti, da ni mogoče z izrekom v sodni odločbi vnaprej zagroziti z denarno kaznijo. Zakon določa, da si mora sodišče prizadevati tekom postopka, da postopek teče brez zavlačevanja in omogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.

Sodišče mora v okviru tega prizadevanja stranke najprej opozoriti in to v teku postopka na posledice zlorabe, predvsem pa lahko izreče denarno kazen šele, če ugotovi, da gre dejansko za zlorabo pravic in v čem in ne morda za trenutno nemožnost plačila ter da gre za namen škodovati drugemu oziroma za cilje, ki so v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Pritožnik predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o domiku v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom domaknilo solastninski delež do 1/2 nepremičnin parc. št. 605 in 612 k.o. X D.B.- ju, ki je kot solastnik navedenih nepremičnin uveljavil predkupno pravico v smislu 182. člena ZIZ. Kupec mora kupnino plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa o domiku, sicer bo sodišče prodajo s sklepom razveljavilo in določilo novo prodajo (3. odstavek 191. člena ZIZ).

Sankcija za neplačilo kupnine je torej razveljavitev prodaje. Druge sankcije zakon ne določa, kot pravilno ugotavlja pritožnik.

D.B. je v tem postopku že drugič uveljavil prednostno pravico in s tem preprečil, da bi nepremičnine kupila upnica, ki je sicer na javni dražbi dala ponudbo. Pritožnik kupnine po prvem sklepu o domiku ni plačal, zato je bila prodaja razveljavljena, sodišče pa je ponovno razpisalo dražbo. V izpodbijanem sklepu pa je sodišče prve stopnje pritožniku zagrozilo z denarno kaznijo, ki jo bo izreklo po 11. členu ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ, če kupnine v roku tudi tokrat ne bo plačal. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je takšna odločitev prvostopnega sodišča nepravilna. Drugi odstavek 11. člena ZPP, katerega je ob upoštevanju določbe 15. člena ZIZ mogoče uporabiti tudi v izvršilnem postopku, določa, da v primerih, če stranke, intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, lahko sodišče izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom. Zakon torej omogoča izrek denarne kazni v primerih, ko stranka v postopku uporabi pravico, ki ji sicer gre po zakonu, z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Zloraba procesnih pravic je podana le v primeru, kadar gre za dolozno ravnanje stranke. Izkazan mora biti namen stranke, da s svojim ravnanjem zlorablja neko procesno pravico ali ravna v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Stranka se mora tudi zavedati protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna. Pojem zlorabe pravic v smislu 11. člena ZPP predstavlja pravni standard, kateremu mora sodišče določiti njegovo vsebino glede na konkreten primer in glede na konkretne družbene razmere. V primeru, ko ugotovi okoliščine, na podlagi katerih oceni, da stranka zlorablja procesno pravico, sodišče s sklepom izreče denarno kazen (4. odstavek 11. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Zakon pa ne predvideva možnosti, da bi sodišče zagrozilo z izrekom denarne kazni stranki, če ne bo opravila nekega dejanja kot je to storilo sodišče prve stopnje. Ker je navedena odločitev prvostopnega sodišča brez pravne podlage, na kar pritožnik utemeljeno opozarja, je sodišče druge stopnje njegovi pritožbi delno ugodilo in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo. Pritožnik sicer predlaga razveljavitev sklepa o domiku v celoti, pri čemer pa ne navaja razlogov, iz katerih bi bila odločitev o domiku nepremičnin nepravilna. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v okviru pooblastil iz 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s členoma 366 ZPP in 15 ZIZ pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je v preostalem delu izpodbijani sklep materialnopravno pravilen in ni obremenjen s kršitvami postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi

3. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ.

Po določbi 6. odstavka 38. člena ZIZ mora upnik dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. V obravnavani zadevi upnik s svojim ravnanjem ni povzročil stroškov, ki so tretjemu, to je kupcu D.B. nastali z vložitvijo pritožbe proti sklepu prvostopnega sodišča, zato mu jih ni dolžan povrniti. Stroške pritožbenega postopka zato pritožnik nosi sam.