Jedro

Kateri so organi v prekrškovnem postopku, je določeno v ZP, in med njimi ni navedena pošta, ki ima druge naloge. Zato teh dveh subjektov pri razlagi določbe 101. člena ZUP ni mogoče enostavno enačiti in na tej podlagi tožniku skrajševati roka za vložitev ugovora zoper plačilni nalog.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. SRS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 8. 3. 2004. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Občinske inšpekcije in redarstva Občine Izola z dne 21. 1. 2004, s katerim je upravni organ prve stopnje kot prepozen zavrgel ugovor tožnika zoper plačilni nalog. Z navedenim plačilnim nalogom je bila tožniku izrečena mandatna kazen zaradi prekrška, storjenega 13. 11. 2003 ob 16.48 uri v Izoli, zaradi parkiranja osebnega vozila na rezerviranem parkirnem prostoru. Tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je ugotovil, da je bil ugovor tožeče stranke vložen prepozno. Tožniku je bil plačilni nalog vročen 12. 12. 2003, ugovor pa je bil vložen 22. 12. 2003, kar je po preteku 8 dnevnega zakonskega roka.

2. Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke pravilna in temelji na zakonu. Sklicuje se na peti odstavek 241. člena Zakona o prekrških in določbo sedmega odstavka istega zakona ter na določbo drugega odstavka 101. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Pomembno je, ali so v soboto 20. 12. 2004 delali organi, pri katerih je možno vložiti priporočeno pošto. Splošno znano pa je, da pošte v Republiki Sloveniji ob sobotah delajo in da je na tak dan možno vložiti kakršnokoli pošiljko.

3. Zoper izpodbijano sodbo je tožeča vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje. Navaja, da v manjših mestih pošte ob sobotah ne delajo. Občani, ki ne živijo v Ljubljani, so v primerjavi z njimi v neenakopravnem položaju pred zakonom. Tudi Občinska inšpekcija in redarstvo občine Izola ne delajo ob sobotah. Zaznamuje stroške in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbi ugodi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov.

4. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

5. Pritožba je utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred 1. 1. 2007, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa ostanejo pravnomočne. Glede nato določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pritožba po ZUS-1, saj je pravnomočnost sodbe po Zakonu o prekrških pogoj za izvršitev izpodbijanega akta.

7. V obravnavanem primeru gre za vprašanje pravočasnosti ugovora zoper plačilni nalog občinske inšpekcije. Ni sporno, da je tožnik plačilni nalog prejel 12. 12. 2003, ugovor pa je vložil v ponedeljek dne 22. 12. 2003 priporočeno po pošti.

8. V skladu z določbo 5. odstavka 241. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZP) je storilec prekrška dolžan plačati denarno kazen v roku 8 dni ali pa v istem roku vložiti ugovor. Ugovor se poda pisno, priporočeno po pošti, kar je določeno v sedmem odstavku 241. člena ZP.

9. Pravilno sicer sodišče prve stopnje ugotavlja, da gre za specialno zakonsko določbo ZP, ki omejuje načine vlaganja ugovora, v primerjavi z Zakonom o splošnem upravnem postopku ZUP, ki predvideva možnost vložitve pravnega sredstva (ali drugih vlog tudi neposredno pri pristojnem organu). Drugih posebnosti glede vlaganja vlog pa ZP nima, zato za ta opravila subsidiarno in smiselno veljajo določbe ZUP.

10. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pri nadaljnji presoji pravočasnosti ugovora nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 101. člena ZUP. Ta določa, da če je zadnji dan roka nedelja ali praznik RS ali dela prost dan v RS ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Sodišče prve stopnje namreč navaja, da je za obravnavani primer pravno nepomembno, ali organi Občinske inšpekcije Izola ob sobotah (v tem primeru je bil zadnji dan za vložitev ugovora namreč sobota 20. 12. 2003), delajo ali ne. Pravno pomembna naj bi bila le ugotovitev, ali so v soboto 20. 12. 2003 delali organi, pri katerih je možno vložiti priporočeno pošto. Splošno znano po navedbah prvostopnega sodišča pa je dejstvo, da pošte v Republiki Sloveniji ob sobotah delajo in da je na tak dan možno na poštah vložiti kakršnokoli pošiljko.

11. Navedenega stališča sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni mogoče sprejeti. Kateri so organi v prekrškovnem postopku, je določeno v ZP, in med njimi ni navedena pošta, ki ima druge naloge. Zato teh dveh subjektov pri razlagi navedene določbe ZUP ni mogoče enostavno enačiti in na tej podlagi tožniku skrajševati roka za vložitev ugovora zoper plačilni nalog.

12. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno presodilo pravilnost postopka izdaje upravnega akta, ker je pritrdilo stališču tožene stranke o prepozno vloženem ugovoru. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 77. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

13. Odločitev pritožbenega sodišča o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.