Up-72/01

27. 3. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z. seji senata dne 27. marca 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 77/2000 z dne 5. 12. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica zatrjuje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sodnem postopku, ki se je končal z revizijskim sklepom, navedenim v izreku. Sodišča so njeno tožbo v delovnem sporu zavrgla, ker ni izčrpala pritožbenega postopka pri delodajalcu. Pritožnica navaja, da so ji bile v sodnem postopku kršene pravice iz 16., 21. in 38. člena Ustave, smiselno pa tudi pravica do poštenega sojenja (23. člen Ustave).

2.Določba 16. člena Ustave ne vsebuje človekovih pravic.

Predpisuje le, v katerih primerih in katere človekove pravice je mogoče začasno razveljaviti oziroma omejiti. S čim naj bi ji sodišča kršila pravico do osebnosti in dostojanstva (21. člen Ustave) in pravico do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave), pritožnica ne pove. Zgolj nestrinjanje s premestitvijo na drugo delovno mesto in s prenehanjem delovnega razmerja zaradi odsotnosti z dela take kršitve ne utemeljuje, pri čemer se sodišča zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk z vsebino spora tudi niso mogla ukvarjati.

3.Kršitev pravice do poštenega sojenja pritožnica utemeljuje s trditvijo o "montiranem, političnem procesu" in pri tem navaja okoliščine, ki s sodnim postopkom nimajo nikakršne zveze. Iz predloženih sodnih odločitev je razvidno, da so v obravnavani zadevi sodišča ugotovila in se opredelila do vseh bistvenih dejstev, relevantnih za odločitev. Ustavna pritožba pa ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oziroma dokazne ocene sodišča; ugotavlja le, ali ni morda v sodnem postopku prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče pri tem lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev sodišč o prenehanju delovnega razmerja pritožnice, temveč samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožnica ne zatrjuje, da bi ji bile človekove pravice kršene zaradi nespoštovanja ustavno zagotovljenih jamstev poštenega postopka in tudi ne navaja nobenih nepravilnosti v postopku samem.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Navedbe pritožnice na koncu vloge o volilni zakonodaji z ostalimi navedbami in predmetom spora nimajo nikakršne zveze.

Take kot so, pa jih tudi ni mogoče šteti kot samostojno pobudo za oceno ustavnosti "volilne zakonodaje".

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan