Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Litispendenca nastopi v situacijah, ko se o isti stvari med istima strankama vodita dva postopka. Subjektivne meje pravnomočnosti, na podlagi katerih se presoja litispendenca, sicer segajo v nekaterih primerih preko konkretnega pravnega razmerja, vendar obravnavani primer ni takšen. Na podlagi subsidiarnega poroštva iz petega odstavka 24. člena SZ-1 obveznost lastnika nepremičnine za plačilo obratovalnih stroškov nastopi (šele) v primeru, ko primarni dolžnik – najemnik ne izpolni svoje obveznosti. S pozivom upnika na izpolnitev obveznosti, ki je primarno dolžnik ni izpolnil, je tožeča stranka pridobila upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti od tožene stranke kot subsidiarnega poroka, po potrebi tudi v sodnem postopku. Vendar pa s tem o obveznosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke še ni bilo pravnomočno odločeno, zato litispendenca še ni nastopila. Poleg tega tožena stranka v postopkih zoper najemnika ni mogla sodelovati, zato bi ji bila s presojo, da je že pravnomočno odločeno tudi o njeni obveznosti, kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do sodnega varstva iz 22. in 23. člena Ustave RS.
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo zaradi plačila 524,35 EUR s pripadki.
2. Zoper sklep se je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka, predlagala ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena ZPP po določbah postopka v sporih majhne vrednosti in je o pritožbi na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.
5. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo na podlagi presoje, da je bilo o terjatvah, ki jih je tožeča stranka uveljavlja, že pravnomočno odločeno. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja, da je presoja sodišča prve stopnje napačna, saj se izvršilni naslovi, ki jih je izpostavilo sodišče prve stopnje, glasijo zoper najemnika, medtem ko se tožba v obravnavani zadevi glasi na lastnika, ki po petem odstavku 24. člena Stanovanjskega zakona – SZ-1 za obratovalne stroške odgovarja subsidiarno – gre za subsidiarno poroštvo.
6. Litispendenca nastopi v situacijah, ko se o isti stvari med istima strankama vodita dva postopka. Subjektivne meje pravnomočnosti, na podlagi katerih se presoja litispendenca, sicer segajo v nekaterih primerih preko konkretnega pravnega razmerja,1 vendar obravnavani primer ni takšen. Na podlagi subsidiarnega poroštva2 iz petega odstavka 24. člena SZ-1 obveznost lastnika nepremičnine za plačilo obratovalnih stroškov nastopi (šele) v primeru, ko primarni dolžnik – najemnik ne izpolni svoje obveznosti. S (pisnim) pozivom upnika (v konkretnem primeru celo s pridobitvijo izvršilnega naslova zoper najemnika) na izpolnitev obveznosti, ki je primarno dolžnik ni izpolnil, je tožeča stranka pridobila upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti od tožene stranke kot subsidiarnega poroka, po potrebi tudi v sodnem postopku.3 Vendar pa s tem o obveznosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke še ni bilo pravnomočno odločeno, zato litispendenca še ni nastopila. Poleg tega tožena stranka v postopkih zoper najemnika ni mogla sodelovati, zato bi ji bila s presojo, da je že pravnomočno odločeno tudi o njeni obveznosti, kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do sodnega varstva iz 22. in 23. člena Ustave RS.
7. Upoštevajoč vse navedeno je z odločitvijo o zavrženju tožbe sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Glede na to, da sodišče prve stopnje zadeve vsebinsko sploh še ni obravnavalo in dopolnitve tožbe toženi stranki še ni vročilo v odgovor, višje sodišče zadeve ne more rešiti samo, saj bi s samostojno izvedbo postopka kršilo pravico strank do dvostopenjskega sojenja.
8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).
PRAVNI POUK: Zoper sklep o razveljavitvi sodbe je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.
O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
1 Galič, A., v: Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 175. 2 Prim. s sodbo naslovnega sodišča I Cpg 1234/2015 z dne 27. 10. 2015. 3 Prim. s sodbo naslovnega sodišča I Cpg 295/2012 z dne 29. 4. 2013.