Jedro

Prvostopenjski organ je pravilno štel, da tožeča stranka izkazuje pogoje za izvedbo postopka vpisa GERK na zemljišču, vendar je po ugotovitvi, da je na tem zemljišču že vpisan GERK drugega nosilca, pravilno in skladno z določbami Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, B.B. poslala poziv za predložitev dokazov o uporabi kmetijskih zemljišč. B.B. je toženi stranki predložil zakupno pogodbo, s katero je izkazal pravico do uporabe zemljišča parc. št. 2484. V zadevi torej niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe tretjega odstavka 34. člena Pravilnika, ker upravni organ izda odločbo o vpisu GERK le v primeru, ko dokazila, s katerimi izkazujeta pravico do uporabe spornega zemljišča, predložita oba nosilca kmetijskih gospodarstev na prekrivajočih GERK-ih, ki pa se o uporabi ne moreta sporazumeti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Šmarje pri Jelšah, kot prvostopenjski organ, je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločila, da se stranki A.A., nosilcu kmetijskega gospodarstva z identifikacijsko številko KMG-MID ..., zavrne vpis GERK-a za zemljišče s parc. št. 2484 k.o. ... V 2. točki izreka je odločila, da stroški postopka niso bili priglašeni.

2. Izpodbijana odločba je bila izdana v ponovljenem postopku odločanja, v katerem je bilo ugotovljeno, da ima na zemljišču, za katerega je predlagatelj predlagal vpis GERK-a, že vpisan GERK kmetijsko gospodarstvo z identifikacijsko številko KMG-MID ..., katerega nosilec je B.B., ki je predložil obvestilo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, iz katerega izhaja, da ima na parc. št. 2484 k.o. … molče obnovljen zakup. Skladno z določbo 610. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) B.B. izkazuje zakoniti zakup zemljišča s parc. št. 2484 k.o. ..., zato predlagateljevemu zahtevku ni bilo mogoče ugoditi. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je pritožbo A.A. zavrnil. 3. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je skupaj z ženo zemljiškoknjižni lastnik celotne nepremičnine parc. št. 2484 k.o. ... Nepremičnina je bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena C.C., do 2863/17566 celote. Dne 24. 4. 2003 je bila med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS in D.D. sklenjena zakupna pogodba. Po sklenitvi te pogodbe sta na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva tožnik in njegova žena vstopila v položaj in pravice C.C., dne 6. 6. 2007, pa je bila ponovno sklenjena zakupna pogodba med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS in B.B. 4. Opozarja na kršitev Zakona o denacionalizaciji, ker je rok iz 24. člena tega zakona že potekel. Prav tako so bile zakupne pogodbe sklenjene v nasprotju z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ker niso bila upoštevana določila 20., v zvezi s 27. členom ZKZ, niti določila 27. v zvezi z 19. do 27. členom istega zakona. Zakup ni bil vknjižen v ustrezen register, kot to določba 28. člen ZKZ. V tem postopku solastniki, tožnik in žena, niso sodelovali. Sklicuje se na določbo 86. člena OZ, po kateri je pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom, ustavi ali moralnim načelom, nična. Ta pogodba je nična zato, ker nasprotuje 14., 33., 67., 71. in 74. členu Ustave RS ter prej navedenim določbam ZKZ. Tožeča stranka je neenakopravno obravnavana v primerjavi z drugimi osebami, prikrajšana je za pravico do vpisov GERK-ov za to nepremičnino in posledično pri ekonomski izrabi zasebne lastnine, ker pa se ukvarja s kmetijstvom, navedeno predstavlja nedopusten poseg v njeno pravico do gospodarske pobude.

5. Tožeča stranka je v sodnem postopku Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, na podlage sodne poravnave opr. št. N 13/2012, postala lastnica do 1/1 celote nepremičnine. V tej sodni poravnavi je bilo izrecno navedeno, da zakupna pogodba ni bila odpovedana, se pa zakupno razmerje izteče 31. 12. 2013. Sklicuje se na zakupno pogodbo z dne 6. 6. 2007, v kateri je v petem odstavku 13. člena izrecna določba, da v kolikor zemljišče, ki je obremenjeno z zakupno pravico v sodnem ali izvensodnem postopku, preneha biti last RS, zakupna pogodba preneha s pravnomočnostjo sodbe oziroma začetkom veljavnosti listine. Tako bi zakupna pogodba morala prenehati z dnem pravnomočnosti sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti Dn 40317/2014 z dne 26. 2. 2014 in na podlagi dopisa tožeče stranke 14. 3. 2014 B.B., o odpovedi zaupne pogodbe.

6. Prvostopenjski organ bi moral v skladu z zahtevo tožeče stranke za vpis GERK-a na zemljišču izvesti postopek in odločiti o tem, kdo je upravičen do uporabe zemljišč in posledično o pravilnosti vpisa GERK-ov. Predhodno vprašanje, v kolikor bi naletel naj, bi moral organ rešiti sam, bodisi postopek prekiniti, če bi odločitev o navedenem presegla pristojnost organa. Do takšne rešitve zadeve ni prišlo. Vprašanje veljavnosti zakupne pogodbe v tem postopku je odločilno dejstvo, ki v primeru, da je pogodba nična, ne more ustvarjati nobenih učinkov. Opozarja tudi na določbe v času odločanja veljavnega Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju Pravilnik RKG), po katerem bi morala upravna enota v primeru ugotovitve, da bi predlagana sprememba pomenila prekrivanje z GERK-i drugih nosilcev kmetijskih gospodarstev, o tem obvestiti vse nosilce in jih pozvati k uskladitvi in v kolikor do te uskladitve ne bi prišlo, bi morala v skladu s petim odstavkom 44. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) odločiti upravna enota sama. V nadaljevanju se sklicuje tudi na določbe prvega odstavka 37. člena Pravilnika RKG, 8. točko prvega odstavka 2. člena istega pravilnika ter prvi odstavek 37. člena Pravilnika RKG. Te določbe so bile v izpodbijanem postopku napačno uporabljene. Tožeča stranka meni, da je v konkretnem primeru prišlo do enakopravnega obravnavanja in kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 14., 22., 25., 33., 67., 71. in 74. člena Ustave RS in 6., 13. in 14. člena EKČP ter 1. člena Protokola 1 EKČP. Skladno s stališčem VS RS mora sodišče s sodbo ugotoviti tudi kršitev človekovih pravic ter odločbo v kateri so bile te kršitve storjene, razveljaviti. Sodišču tožeča stranka predlaga izvedbo glavne obravnave in spremembo izpodbijane odločbe in odločbe drugostopenjskega organa, tako da se vlogi tožeče stranke v celoti ugodi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka. Podrejeno predlaga, da se izpodbijani akt odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

K I. točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), zgolj v pojasnilo pa dodaja:

10. Izpodbijana odločba je bila (v ponovljenem postopku odločanja) izdana na zahtevo tožeče stranke z dne 12. 3. 2014, s katero zahtevala vpis zemljišča parc. št. 2484 k.o. … v GERK svojega KMG MID, na podlagi nakupa zemljišča v letu 2013. V postopku je bilo ugotovljeno, kar med strankama ni sporno, da je bilo zemljišče parc. št. 2484 k.o. … vpisano kot GERK ID 1883387, pri KMG MID ..., v lasti B.B. 11. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki želi v register kmetijskih gospodarstev vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, lahko pri pristojni upravni enoti, v skladu z določbami ZKme-1, vloži zahtevek za spremembo GERK-a. Upravna enota na podlagi določbe 144. člena o tem obvesti vse nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje, in jih pozove k uskladitvi. Če do uskladitve ne pride, o tem odloči pristojna upravna enota. Če v postopku ni mogoče ugotoviti, katero kmetijsko gospodarstvo je upravičeno do vpisa površin, pristojna upravna enota izda odločbo o prekrivajoči površini.

12. Vlagatelj zahteve mora v postopku predložiti dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišča (prvi odstavek 34. člena Pravilnika). Pravico do uporabe kmetijskega zemljišča izkazuje nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje vseh lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč (7. točka prvega odstavka 2. člena Pravilnika). Kolikor vlagatelj zahteve dokazil o pravici do uporabe zemljišč ne predloži, upravni organ zahtevo zavrne (prvi odstavek 34. člena Pravilnika).

13. V sporni zadevi sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka vpis GERK-a na zemljišču parc. št. 2484 k.o. … dokazovala s sodno poravnavo sklenjeno pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah opr. št. N 13/2012, na podlagi katere je skupaj z E.E. postala solastnica navedene nepremičnine. V postopku je tožeča stranka pojasnila tudi, da je bil v času nakupa pridobljeni solastniški delež do 14703/17566-tin, obremenjen z zakupom v korist B.B., na podlagi zakupne pogodbe št. 15230-1721/07 z dne 31. 5. 2007. 14. Po presoji sodišča je prvostopenjski organ pravilno štel, da tožeča stranka izkazuje pogoje za izvedbo postopka vpisa GERK na zemljišču, vendar je po ugotovitvi, da je na tem zemljišču že vpisan GERK drugega nosilca, pravilno in skladno z določbami prej navedenega Pravilnika, B.B. poslala poziv za predložitev dokazov o uporabi kmetijskih zemljišč. B.B. je toženi stranki predložil zakupno pogodbo, sklenjeno med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter dopis Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS z dne 13. 2. 2014, iz katerega izhaja, da je bil kot zakupnik s stani zakupodajalca obveščen o vstopu novega zakupodajalca v zakupno razmerje, ki je bilo sklenjeno z zakupno pogodbo št. 15230-1721/07. Iz tega dopisa izhaja tudi podatek, da zakupna pogodba, ki je bila sklenjena do 31. 12. 2013, ni bila odpovedana, zato se skladno z določbo 31. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) podaljša za prvotno dogovorjeno dobo, torej do 31. 12. 2023. V tem dopisu je bil zakupnik opozorjen tudi na določbo 610. člena OZ, po kateri stopi pridobitelj (A.A. in E.E.) na mesto zakupodajalca, ki postaneta tudi nosilca pravic in obveznosti iz zakupa.

15. Sodišče ugotavlja, da sta upravna organa v sporni zadevi pravilno štela, da je B.B. s predloženim dokazilom, zakupno pogodbo, izkazal pravico do uporabe zemljišča parc. št. 2484 k.o. ..., ki s sklenitvijo sodne poravnave, opr. št. N 13/2012 z dne 23. 12. 2013, ni prenehala. Gre namreč za zakupno razmerje, ki ga za primere zakupa kmetijskih zemljišč ureja ZKZ in ki v specialni določbi 31. člena določa, da se zakupna pogodba podaljša za prvotno dogovorjeno dobo, če najmanj v 6 mesečnem roku pred iztekom pogodbe nobena pogodbena stranka pisno ne odpove pogodbe, razen če se stranki dogovorita drugače. Drugače dogovor med strankama zakupne pogodbe, glede na vsebino predloženega obvestila z dne 13. 2. 2014 ni bil izkazan. Prav tako sodišče soglaša s stališčem obeh upravnih organov, da skladno z določbo 610. člena OZ odtujitev zakupljene stvari ne privede do razdrtja zakupne pogodbe, kar seveda pomeni, da je tožeča stranka sicer vstopila v zakupno pogodbo z dnem 31. 12. 2013 na strani zakupodajalca, vendar prej navedene zakonske določbe zakupnikov položaj varujejo še naprej, torej tudi po sklenitvi sodne poravnave. Zaradi takšnega varstva, ki ga zakupniku nudi zakon, je sodišče presodilo, da v zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe tretjega odstavka 34. člena Pravilnika, ker jo upravni organ izda le v primeru, ko dokazila, s katerimi izkazujeta pravico do uporabe spornega zemljišča, predložita oba nosilca kmetijskih gospodarstev na prekrivajočih GERK-ih, ki pa se o uporabi ne moreta sporazumeti.

16. Sodišče nadalje ugotavlja tudi, da je drugostopenjski organ tožeči stranki pravilno pojasnil naravo sodne poravnave, ki jo je štel kot promet oziroma prodajo kmetijskega zemljišča, torej kot kupoprodajni odnos med strankama in v tej zvezi pravilno pojasnil, da iz tega razloga sklenjena poravnava na zakupno pogodbo v smislu njenega 13. člena ni mogla vplivati (če zemljišče v sodnem in izven sodnem postopku preneha biti last RS, v tem delu zakupna pogodba preneha s pravnomočnostjo sodbe oziroma veljavnosti listine).

17. Sodišče je v nadaljevanju presojalo tudi utemeljenost tožbenega ugovora, ki se nanaša na zakonitost sklenitve zakupne pogodbe. Soglaša z navedbo tožeče stranke, da mora biti sklenitev pogodbe o zakupu kmetijskih zemljišč, tako kot to določa Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije in v gospodarjenju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, sprejet na podlagi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, izvedena tako, kot to določa ZKZ. Ali je bila zakupna pogodba sklenjena po takšnem postopku, kar seveda vpliva na njeno veljavnost, pa bo treba ugotavljati v drugem postopku in ne v postopku vpisa GERK v RKG, zato je sodišče tožbeni ugovor, ki se nanaša na zakonitost zakupne pogodbe moralo zavrniti. Iz tega razloga je moralo zavrniti tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na kršitev ustavnih določb ter določb ZKZ ter OZ, ki jih tožeča stranka navaja v tožbi. Te ugovore bo namreč morala tožeča stranka uveljavljati, kot je sodišče že navedlo, v posebnem postopku, v katerem bo zahtevala ugotovitev veljavnosti sporne zakupne pogodbe.

18. Sodišče v tej zadevi ni razpisalo predlagane glavne obravnave. Iz tožbe in predloga za izvedbo glavne obravnave izhaja predlog tožeče stranke za izvedbo predlaganih dokazov, ki so kot listine sestavni del priloženega upravnega spisa in do katerih sta se v postopku že opredelila oba upravna organa ter v tožbi tudi tožeča stranka. Zaradi tega sodišče predlogu ni sledilo in je na podlagi določila 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji.

19. Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa je po presoji sodišča tudi pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 62/2010; v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

20. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora tožeča stranka sami nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.