Jedro

V primeru, ko udeleženec že pred ali med postopkom preneha obstajati, sodišče (na predlog udeleženca) njihovim pravnim naslednikom postavi skrbnika za poseben primer, dokler ti ne prevzamejo postopka. Po noveli ZVEtL – A pa postavitev skrbnika ni potrebna, če lahko sodišče brez odlašanja ugotovi pravne naslednike in jih pozove, da prevzamejo postopek. Določba 16. člena je sicer umeščena v poglavje, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine, vendar se uporablja tudi v postopku za določitev pripadajočega zemljišča h stavbi (primerjaj 4. odstavek 26. člena ZVEtL). Prenehanje nekdanjih družbenopravnih subjektov, ki so sicer še vedno vpisani v zemljiško knjigo, torej ni ovira, da se postopek po ZVEtL ne bi mogel odvijati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za odmero pripadajočega zemljišča stanovanjskim stavbam na naslovu X. cesta 4, 6 in 8 na zemljiščih parc. št. 471/4 in 471/2 k.o. X. po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Ugotovilo je namreč, da prva, druga in tretja nasprotna udeleženka ne obstajajo več, predlagatelji pa njihovega pravnega nasledstva niso izkazali (5. odstavek 81. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V zemljiški knjigi so sicer še vedno vknjiženi kot imetniki pravice uporabe, vendar je sodišče menilo, da bodo morali predlagatelji sprva doseči spremembe v zemljiški knjigi.

2. Zoper sklep vlagajo ugovor (pravilno pritožbo) predlagatelji P. T., T. K. in M. T., sodišču pa očitajo, da je zakonske določbe napačno uporabilo. Menijo, da jih je sodišče po nepotrebnem pozvalo, da naj predlog dopolnijo z navedbo vseh etažnih lastnikov. Določbe ZPP se namreč uporabljajo le, če ZVEtL ne določa drugače. Ta pa določa, da so udeleženci pridobitelj posameznega dela v stavbi (kot predlagatelj) ter zemljiškoknjižni lastnik. Pritožniki nadalje menijo, da jim ni treba ugotavljati, kdo je pravni naslednik zemljiškoknjižnega lastnika, ter se sklicujejo na načelo zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). Ravno tako niso dolžni v zemljiški knjigi urejati lastništva po subjektih, ki ne obstajajo več. Sodišče je s tako zahtevo izničilo namen ZVEtL, ki je bil sprejet ravno zato, da bodo dejanski lastniki (s sodno odločbo) prišli tudi do formalnega lastništva na zemljišču. Predlagatelji so v pomoč sodišču sicer navedli, kdo bi lahko bil pravni naslednik, niso pa bili tega dolžni storiti. Sodišče bi moralo uporabiti določbe ZVEtL, le v zadevah, ki jih ta zakon ne ureja, pa Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) oziroma ZPP. Tako kot v zemljiškoknjižnem postopku velja, da je možen postopek zoper nasprotnega udeleženca, ne glede na to, ali ta obstaja ali ne, isto velja tudi za postopek po ZVEtL. Pritožbenemu sodišču zato predlagajo, da ugovoru (pritožbi) ugodi in dovoli nadaljevanje postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbi sicer ni mogoče pritrditi v delu, kjer navaja, da je bila prvotna opredelitev predlagateljev ''Etažni lastniki – X. c. 4, 6 in 8'' ustrezna. Predlagatelj postopka za odmero pripadajočega zemljišča je namreč pridobitelj posameznega dela stavbe, t.j. le poimensko določen posameznik (26. in 14. člen ZVEtL). Skupnost etažnih lastnikov tako nima pravne subjektivitete, ki bi ji omogočala, da v postopku nastopa kot stranka. Ker pa to ni bil razlog za zavrženje predloga, saj so predlagatelji na poziv sodišča to pomanjkljivost odpravili, so tovrstne pritožbene navedbe odveč.

5. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da sodišče ne bi smelo zavreči predloga zato, ker prvo do tretje navedena nasprotna udeleženka ne obstajajo več. Sodišče prve stopnje je očitno spregledalo določbo 8. odstavka 16. člena ZVEtL, ki omogoča vodenje postopka tudi v taki situaciji. V primeru, ko udeleženec že pred ali med postopkom preneha obstajati, sodišče (na predlog udeleženca) njihovim pravnim naslednikom postavi skrbnika za poseben primer, dokler ti ne prevzamejo postopka (1). Po noveli ZVEtL – A (2) pa postavitev skrbnika ni potrebna, če lahko sodišče brez odlašanja ugotovi pravne naslednike in jih pozove, da prevzamejo postopek. Določba 16. člena je sicer umeščena v poglavje, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine, vendar se uporablja tudi v postopku za določitev pripadajočega zemljišča h stavbi (primerjaj 4. odstavek 26. člena ZVEtL). Prenehanje nekdanjih družbenopravnih subjektov, ki so sicer še vedno vpisani v zemljiško knjigo, torej ni ovira, da se postopek po ZVEtL ne bi mogel odvijati.

6. Predlagatelji so kot nasprotne udeležence pravilno navedli zemljiškoknjižne lastnike oziroma imetnike pravice uporabe na zemljiščih parc. št. 471/4 in 471/2 k.o. X., na katere se razteza njihov predlog. Če je sodišče ugotovilo, da ti ne obstajajo več, bi moralo vzpodbuditi predlagatelje na postavitev predloga za postavitev skrbnika za poseben primer ali pa sámo ugotavljati, kdo so njihovi pravni nasledniki, ne pa da je to breme naložilo predlagateljem. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče s takšnim ravnanjem izničilo namen zakona. Razlog za sprejem ZVEtL je bil ravno v tem, da se osebam, ki so v obdobju družbene lastnine pridobile pravice, pa vpisa (iz različnih razlogov) niso mogle doseči vpisa v zemljiško knjigo, to omogoči. 7. Neutemeljena je tudi zahteva sodišča prve stopnje, da bi morali predlagatelji predhodno doseči vpis v zemljiški knjigi v korist pravnih naslednikov nekdanjih družbenopravnih subjektov. Če bo sodišče ugotovilo, kdo so njihovi nasledniki, bo jasno tudi, kdo je lastnik zemljišč parc. št. 471/4 in 471/2 k.o. X.. Spremembe v zemljiški knjigi pa bodo predlagatelji dosegli na podlagi ugodno rešenega predloga za odmero pripadajočega zemljišča, in sicer v svojo korist. 8. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi 37. členom ZNP in 26. členom ZVEtL).

(1) Besedilo člena, kot je veljalo v času odločanja sodišča prve stopnje.

(2) Velja od 9.8.2011.