Jedro

Sodišče druge stopnje se strinja s podpredsednikom sodišča, ko v razumljivih razlogih sklepa pravilno ugotavlja, da je vsebina odklonitvenega razloga iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, bodisi sodnikovo osebno prepričanje ali kakšna okoliščina na njegovi strani, ki pri razumnem človeku ustvarjata dvom v nepristranskost sodnika in nepravilnost sodnikovih odločitev, s katerimi se posamezni procesni udeleženec ne strinja. Te so predmet samostojnih pravnih sredstev, ki morajo biti šele v nadaljevanju postopka preizkušena in ne že znotraj pravnega sredstva z drugim predmetom in namenom obravnavanja.

Izrek

Pritožba zagovornikov obdolženega M.P. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Podpredsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom Su 560/2020 z dne 14. 7. 2020 zavrnil zahtevo zagovornikov obdolženega M.P. za izločitev preiskovalne sodnice T.C..

2. Zoper sklep so se pritožili obdolženčevi zagovorniki zaradi, kot so zapisali, vseh izpodbojnih razlogov s predlogom, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da predlogu ugodi in navedeno preiskovalno sodnico izloči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožniki izpodbojnih razlogov iz 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) niso opredelili, temveč so pritožbo zgolj sklenili, da je bilo "z napadenim sklepom kršeno materialno pravo, tudi mednarodni predpisi in pa gre za procesne kršitve", kar je nepopolno in glede na ožje predpisane meje iz 402. člena ZKP pri pritožbi zoper sklep ni bilo preizkušeno. Drugače je glede izpodbojnega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v pritožbi prav tako ni opredeljen, ga pa je bilo prepoznati po pritožbeni obrazložitvi. Zlasti v delu, ko pritožniki pravijo, da je postavljeni izvedenec nedovoljeno navezal stik z eno od prič v preiskavi, da so zato preiskovalno sodnico kazensko ovadili in hkrati napovedali, da bodo v primeru zavržene ovadbe nadaljevali s kazenskim pregonom ter da je po vsem tem preiskovalna sodnica izvedenca napotila še na stečajno upraviteljico, ki je zaslišana kot priča obdolženega povsem razbremenila.

5. Sodišče druge stopnje se strinja s podpredsednikom sodišča, ko v razumljivih razlogih sklepa pravilno ugotavlja, da je vsebina odklonitvenega razloga iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, bodisi sodnikovo osebno prepričanje ali kakšna okoliščina na njegovi strani, ki pri razumnem človeku ustvarjata dvom v nepristranskost sodnika in nepravilnost sodnikovih odločitev, s katerimi se posamezni procesni udeleženec ne strinja. Te so predmet samostojnih pravnih sredstev, ki morajo biti šele v nadaljevanju postopka preizkušena in ne že znotraj pravnega sredstva z drugim predmetom in namenom obravnavanja. Ko torej pritožnik v pritožbeni obrazložitvi, podobno kot je to počel v zahtevi, našteva vse, kar naj bi preiskovalna sodnica storila narobe v zvezi z odrejenim izvedenstvom, ne zatrjuje sodničinega osebnega prepričanja in ne posebnih okoliščin, ki bi jo vodile pri njenem delu v preiskavi, temveč graja pravilnost samega dela, ki po zahtevi za sodnikovo izločitev (niti posredno) ne more biti preizkušeno. Drugače je glede vložene kazenske ovadbe in napovedanega nadaljevanja kazenskega pregona zoper preiskovalno sodnico, ko je jasno, da so posredi okoliščine, povzročene naknadno po obdolžencu in da zato v sodničino nepristranskost niti v tem primeru ne gre dvomiti.

6. Po obrazloženem in ker sodišče druge stopnje v pritožbeni obrazložitvi ni zasledilo ničesar več, do česar bi se moralo dodatno opredeliti, je o pritožbi zagovornikov obdolženega M.P. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper navedeni sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.