Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z vlogo z dne 6.10.1998, kar je zadnji dan 15 dnevnega roka, je upnik sodišče zaprosil za podaljšanje danega roka. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa odločati o podaljšanju roka in presoditi, ali obstajajo opravičeni razlogi (2. odst. 111. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo upnikove prošnje za podaljšanje roka in o tem ni odločilo, je kršilo določbe izvršilnega postopka.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Navedel je, da ga je sodišče res pozvalo, da sporoči novi naslov dolžnice. Vendar teh podatkov ni mogel takoj pridobiti, zato je v danem 15 dnevnem roku sodišču predlagal podaljšanje danega roka. Navedel je še, da je že v predlogu za izvršbo navedel vse potrebne podatke, ki so bili ob vložitvi predloga točni. Zato ni zakonske podlage za uporabo 1. odst. 40. člena ZIZ, prav tako pa izvršilni naslov tudi ni bil ne pravnomočno odpravljen, ne spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. Pritožba je utemeljena. Upnik v pritožbi utemeljeno trdi, da je v 15 dnevnem roku, v katerem bi moral sodišču prve stopnje sporočiti novi naslov dolžnice, sodišče zaprosil za podaljšanje tega roka. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je upnik obvestilo o neuspešnem rubežu, v katerem je bil pozvan k sporočitvi novega naslova dolžnice, prejel dne 21.9.1998 (povratnica na list. št. 13). Z vlogo z dne 6.10.1998, kar je zadnji dan 15 dnevnega roka, pa je nato sodišče zaprosil za podaljšenje danega roka. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa odločati o podaljšanju roka in presoditi, ali obstajajo opravičeni razlogi (2. odst. 111. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo upnikove prošnje za podaljšanje roka in o tem ni odločilo, je kršilo določbe izvršilnega postopka, saj je to vplivalo na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 380. člena, v zvezi s 381. členom ZPP/77 in s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče prve stopnje odloči o predlaganem podaljšanju roka. Določbe ZPP/77 (Ur. l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99).