Jedro

Ker je imela odločba sodišča prve stopnje izčrpen pravni pouk, da je treba vložiti pritožbo v petnajstdnevnem roku pri Višjem delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ni mogoče vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču in po izteku roka pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da se razveljavijo sklepi tožene stranke z dne 30.9.1993 in 23.11.1993, na podlagi katerih je R.M. prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da je tožniku - kot tujcu - poteklo delovno dovoljenje za določen čas (1. odstavek 13. člena zakona o zaposlovanju tujcev), s tem pa je nastopil zakoniti razlog za prenehanje delovnega razmerja iz 16. člena zakona o zaposlovanju tujcev (Uradni list RS, št. 33/92).

Sodišče druge stopnje je po odločbi 2. odstavka 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP pritožbi tožeče stranke s sklepom zavrglo kot prepozni.

Tožnik je izrazil svoje nestrinjanje proti sklepu sodišča druge stopnje z vlogo z dne 6.12.1995, za katero je na delovnem sodišču, ki ga je zaradi njene poprave povabilo na sodišče, pojasnil, naj se upošteva kot revizija.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je vlogo tožnika štelo za revizijo, ker zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, 35/92 in 19/94 - v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 21. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - v nadaljevanju: ZDSS) ne pozna pritožbe kot rednega pravnega sredstva na tretji stopnji. S tem, ko je vlogo sprejelo kot revizijo, pa je moralo uporabiti tiste določbe ZPP, ki veljajo za to pravno sredstvo.

Ker tožnik v reviziji ni navedel revizijskih razlogov, je revizijsko sodišče izpodbijani sklep po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da bistvenih kršitev, upoštevnih po uradni dolžnosti, v postopku ni bilo.

Iz povratnice, ki je v spisu, je razvidno, da je tožnik sprejel odločbo Sodišča združenega dela z dne 28.4.1994 opr. št. S, dne 8.8.1994. Po 35. členu takrat veljavnega zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74), v zvezi s 1. odstavkom 24. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 38/84) je bilo zoper odločbo sodišča združenega dela, izdano na prvi stopnji, dopustno vložiti pritožbo v petnajstih dneh od vročitve odločbe.

Omenjeni zakon je v 2. odstavku 24. člena določal smiselno uporabo zakona o pravdnem postopku. Po določilu 113. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena prvostopnemu sodišču, preden rok izteče (1. odstavek). Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, velja zakonita domneva iz 7. odstavka 113. člena, da je bila vložena pravočasno, če je mogoča vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika.

Tožnik je, kot je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje, prejel odločbo sodišča prve stopnje dne 8.8.1994, zato mu je z naslednjim dnem začel teči petnajstdnevni rok, ki se je iztekel dne 23.8.1994. V predmetni zadevi pa je tožeča stranka vložila prvo pritožbo dne 28.10.1994 na Temeljno sodišče in drugo, dne 24.12.1994, na Delovno in socialno sodišče. Čeprav sta bili obe pritožbi poslani nepristojnemu sodišču, za tožnika vendarle ni bilo mogoče uporabiti ugodnosti iz 7. odstavka 113. člena ZPP, saj sta bili obe vloženi po izteku zakonskega roka. Ker je imela odločba sodišča prve stopnje izčrpen pravni pouk, da je treba vložiti pritožbo v petnajstdnevnem roku pri Višjem delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ni mogoče vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču in po izteku roka pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika. Zato je pritožbeno sodišče imelo v določbi 35. člena zakona o sodiščih združenega dela, v zvezi s 113. členom ZPP, zakonito podlago, da je tožnikovo pritožbo zavrglo kot prepozno in je ni obravnavalo (366. člen ZPP).

Iz navedenih razlogov revizija tožeče stranke ni utemeljena, zato jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen v zvezi s 400. členom ZPP).

Določbe ZPP in ZSZD se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).