Jedro

Za odločitev je odločilen odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku v spornem obdobju prišlo do take spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katere začasno ni zmožen za delo niti z omejitvami, kot so bile določene z dokončno odločbo ZPIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke številka ... z dne 2. 6. 2021 in drugi in tretji stavek izreka odločbe tožene stranke številka ... z dne 28. 4. 2021. Sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik tudi od 6. 5. 2021 do 1. 7. 2021 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 765,73 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da zmožnost za delo ne pomeni popolne odsotnosti bolezni in zdravstvenih težav, če se jih da odpraviti oziroma olajšati do te mere, da je podana zmožnost za delo. Tožnik je bil z odločbo ZPIZ z dne 15. 10. 2013 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do dela, na katerem dela, to je opravljanje dejavnosti na podlagi katere je zavarovan, in sicer „voznik tovornega vozila s priklopnikom v mednarodnem prometu“ s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno od 11. 9. 2013 dalje. Sodni izvedenec, ki ga je postavilo sodišče, je ugotavljal tožnikovo preostalo delovno zmožnost za preostale 4 ure delovnega časa. Po mnenju tožene stranke je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka s tem, ko je zavrnilo predlog tožene stranke za zaslišanje njihovega izvedenca. Tako je kršilo pravico tožene stranke, da bi utemeljila, zakaj sta odločbi imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije zakoniti in pravilni. Izvedenec tožene stranke bi lahko podal mnenje glede sklepne bolečine in omejitve gibljivosti v levem kolenskem sklepu (artroza) in v skočnem sklepu. Tožnik ni navajal bolečin v skočnem sklepu, zato minimalne funkcionalne motnje v kolenskem in skočnem sklepu niso dovolj velik razlog, da tožnik ni mogel opravljati svojega dela. Opisan funkcionalni status in anamnestično popuščanje bolečin v času odločanja imenovanega zdravnika so dovoljevale delo po 4 ure na dan v skladu z odločbo ZPIZ in to kljub občasnemu jemanju opiatov. Tudi iz dveh izvidov psihiatra, na katera se je oprl sodni izvedenec, je razvidno, da se tožnik sicer redno zdravi zaradi anksiozno depresivne simptomatike, vendar pa je brez pomembnejše psihopatologije. Terapijo dobro prenaša. Dne 12. 4. 2021 je tudi specialist MDPŠ menil, da je tožnik zmožen opravljati svoje delo skladno z veljavno odločbo ZPIZ. Tako je v predsodnem postopku odločila tudi tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti kot neutemeljen zavrne oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 2. 6. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 28. 4. 2021. Z navedeno odločbo je imenovani zdravnik odločil, da je bil tožnik od 1. 4. 2021 do 5. 5. 2021 začasno nezmožen za delo (bolezen). Od 6. 5. 2021 dalje pa je zmožen za delo po izvršljivi odločbi ZPIZ št. ... z dne 15. 10. 2013. 6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listin v spisu izhaja, da je bil tožnik z odločbo ZPIZ št. ... z dne 15. 10. 2013 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe zunaj dela in mu je bila priznana pravica do dela na katerem dela, to je opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, in sicer voznik tovornega vozila s priklopnikom v mednarodnem prometu s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, od 11. 9. 2013 dalje. Kasneje je bil vložen predlog za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, vendar pa je bila zahteva z odločbo ZPIZ z dne 9. 10. 2020 zavrnjena ob ugotovitvi, da je potrebno nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju. Tožnik je samozaposlen in se ukvarja s prevozništvom.

7. V zadevi je sporno, ali je bil tožnik v času od 6. 5. 2021 do 1. 7. 2021 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni.

8. Pravna podlaga je podana v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ)2 in pa v določbah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila OZZ)3. Tako je v 232. členu Pravil OZZ določeno, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Pritožbeno sodišče je že v drugi zadevi4 pojasnilo, da v navedenih predpisih začasna nezmožnost za delo pravno sicer ni definirana. Po ustaljeni sodni praksi gre za pravni standard, po katerem zavarovana oseba zdravstveno ni zmožna za delo pod splošnimi pogoji, na katere se zmožnost za delo ocenjuje. Pomeni obstoj oziroma prisotnost bolezni, zaradi katere je indiciran t.i. bolniški stalež. Pri zavarovancih v delovnem razmerju se začasna nezmožnost za delo praviloma ocenjuje na delovno mesto, za katero je sklenjena pogodba o zaposlitvi. V primeru, da so bile z odločbo zavarovancu priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije, se ta odločba skladno z drugim odstavkom 182. člena ZPIZ-2 izvrši, ko postane dokončna v upravnem postopku.

9. V tem primeru je potrebno upoštevati dokončno odločbo, s katero so bile tožniku priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, kot je bilo že pojasnjeno. Za odločitev je torej odločilen odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku v spornem obdobju prišlo do take spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katere začasno ni zmožen za delo niti z omejitvami, kot so bile določene z že omenjeno dokončno odločbo ZPIZ.

10. Omenjeno vprašanje je sodišče prve stopnje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca specialista MDPŠ. Izvedenec ugotavlja, da gre pri tožniku prvenstveno za sklepne bolečine, opisana je omejena gibljivost v levem kolenskem sklepu (artroza) in skočnem sklepu. Prejema redno analgetično terapijo blage bolečinske lestvice. Od junija 2021 prejema tudi opiatske analgetike, ki lahko vplivajo na sposobnost vožnje. Redno se zdravi pri psihiatru zaradi anksiozno depresivne simptomatike, pri čemer pa pomembnejša psihopatologija ni opisana. Izvedenec meni, da tožnik za delo voznika C kategorije v ocenjevanem obdobju ni bil zmožen niti v skrajšanem 4 urnem delovnem času. Zmožen bi bil za drugo ustrezno lažje in pretežno sedeče delo, zato izvedenec svetuje tudi ponovno oceno na invalidski komisiji. Delazmožnost voznika vozil C kategorije zahteva polno psihofizično kondicijo, možnost vstopa in izstopa iz kamiona, vstopa na prikolico, popolno gibljivost in moč spodnjih in zgornjih okončin (brez bolečinskega loka, ki lahko predstavlja tveganja), razna enostavnejša popravila kamiona (česar tožnik zaradi težav z gibali ni zmožen), prav tako ob tem ne bi smel jemati opiatskih analgetikov. Izvedenec ocenjuje, da tožnik tudi s psihičnega vidika za zahteve cestnega prometa v poklicne namene ni zmožen. Potrebna je poglobljena psihološka obdelava ter nato nova presoja vozniških sposobnosti. Primerna bi bila poklicna prekvalifikacija. Izvedenec je tudi pojasnil, da se je tožniku že po izdaji odločbe ZPIZ zdravstveno stanje še dodatno poslabšalo. Pri tem se sklicuje na izvid ortopeda z dne 15. 5. 2021, iz katerega izhaja, da je tožnik tedaj prišel na pregled zaradi levega kolena, ki ga čedalje bolj boli, stanje pa se mu poslabšuje. Tedaj je bilo ugotovljeno, da je sicer tožnik pokreten, vendar šepa. Levo koleno je oteklo, zadebeljeno, omejeno gibljivo v valgusu, nevrocirkulatornih izpadov pa nima. Pri tožniku so bile ugotovljene tudi druge zdravstvene težave, med drugim je bila v letu 2016 opravljena vstavitev umetnega levega kolka, ugotovljene so tudi ortopedske težave s hrbtenico. Pri tožniku so podane tudi psihične težave zaradi katerih tožnik jemlje opioidni analgetik. Nadalje gre za utesnitev medialnih živcev v zapestjih blage stopnje, za kalcinacije in degenerativne spremembe nekaterih kit v ramenskem sklepu. V letu 2019 pa so pri tožniku ugotovili tudi stresni zlom tretje stopalnice levega stopala. Radiološko je vidna obraba priležnih sklepov. 25. 8. 2021 so tožniku operativno zdravili navedene težave. Kljub sanaciji je tožnik navajal bolečine v predelu stopala. Operacija je bila sicer opravljena že po spornem obdobju, vendar pa težave v zvezi s stopalom niso nastale na dan operacije, temveč so nastale bistveno prej in so tožnika ovirale tudi v času ocenjevanja začasne nezmožnosti za delo.

11. Pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za strokovno prepričljivo mnenje sodnega izvedenca MDPŠ. Izvedenec je odgovoril na vsa zastavljena vprašanja tako sodišča kot strank, ki so ključna za odločitev v tej zadevi. Tako nikakor niso utemeljene pritožbene navedbe, da izvedenec ni jasno odgovoril na pripombe tožene stranke. Izvedenec je upošteval odločbo ZPIZ, s katero so bile tožniku priznane pravice iz invalidskega zavarovanja. Pri tem je ključno, da je bila navedena odločba izdana že leta 2013. Res je bil tožnik kasneje ponovno obravnavan pri ZPIZ-u, vendar mu niso bile priznane nove pravice, to pa iz razloga, ker naj bi zdravljenje oziroma rehabilitacija še vedno potekala. Vendar pa iz ugotovitev sodnega izvedenca, ki jih je podal na podlagi preučitve medicinske dokumentacije v spisu in zdravstvenem kartonu ter na podlagi osebnega pregleda, izhaja, da se tožnikovo zdravstveno stanje dodatno poslabšuje. Gre za ortopedske težave povezane s hrbtenico, težave kolenskega in skočnega sklepa, pa tudi za psihične težave, zaradi katerih tožnik med drugim jemlje tudi opiate. Vse to pa je, kot to ugotavlja sodni izvedenec, kontraindicirano z dejavnostjo, ki jo opravlja tožnik. Gre namreč za poklicnega voznika težkih tovornih vozil (C in E kategorije) v mednarodnem prometu. Sodni izvedenec je pri tem posebej izpostavil, da se s problemom poklicnih voznikov še posebej poglobljeno ukvarja, kar njegovemu mnenju daje še dodatno težo. 12. Iz dokumentacije v spisu res izhaja, da je tožnik že vrsto let v bolniškem staležu. Po mnenju sodnega izvedenca bi bila v tem primeru potrebna ponovna ocena invalidnosti, vendar pa omenjeno ne more biti odločilno pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo, temveč je navedeno lahko le predmet novega postopka na ZPIZ-u. 13. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo postopkovnih določb s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog, da se zasliši izvedenko tožene stranke. Sodišče je za zavrnitev dokaznega predloga imelo podlago v določbi drugega odstavka 287. člena ZPP. Zavrnitev dokaza je sodišče tudi ustrezno obrazložilo. Ključno pri tem je, da je izvedenka tožene stranke že tekom samega postopka pripravila pripombe na podano izvedensko mnenje. Te pripombe je sodišče posredovalo sodnemu izvedencu, ki je na njih strokovno prepričljivo odgovoril. Tudi tožena stranka je imela možnost izvedencu na naroku postavljati vprašanja, na katera je opozorila njihova izvedenka. Pri tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da izvedenka tožene stranke v postopku pred sodiščem nikakor ne nastopa v vlogi sodne izvedenke in je zato njena vloga popolnoma drugačna od vloge sodnega izvedenca, ki ga postavi sodišče. Sodni izvedenec namreč deluje kot pomočnik sodišča, saj sodišče nima ustreznega znanja s področja medicine. Nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem pa nikakor ne pomeni, da je mnenje pomanjkljivo ali strokovno neustrezno utemeljeno.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami. 4 Glej Psp 602/2015 z dne 7. 4. 2016.