Jedro

Po določbah ZBPP se kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 795/2015 z dne 5. 6. 2015 odločila, da se prošnja A.A. zavrne kot neutemeljena. Prosilec je 29. 5. 2015 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zaradi postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. I K 55822/2010. Zavrnitev temelji na ugotovitvi, da pričakovanje prosilca kot obtoženca v konkretni kazenski zadevi ni razumno, saj je obtoženi pred PP Velenje opisal očitano kaznivo dejanje. Tudi priča v postopku preiskave je povedala, da ji je prosilec opisal storitev očitanega dejanja. Tožena stranka se je opredelila do prosilčevih navedb, da je bila soobtoženemu v konkretni zadevi dodeljena BPP. Pojasnila je, da se le-temu očita storitev drugih hujših kaznivih dejanj in zato ne gre za enako dejansko stanje in pravno podlago. Zavrnila je tudi navedbe, da se ni sposoben braniti sam. Pojasnila je, da v zadevi ne gre za obvezno obrambo v smislu 70. člena ZKP, ampak lahko prosilec zaprosi za dodelitev BPP, kjer se mora ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po mnenju tožene stranke je glede na dokaze opisane v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki se nahajajo v kazenskem spisu, tožena stranka mnenja, da je pričakovanje prosilca, kot obtoženca v konkretni zadevi, nerazumno, zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP.

2. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da je odločitev nepravilna. Kršena mu je bila pravica do zagovornika. Postavljen je v slabši položaj kot soobtoženi, ki mu je bila v tem postopku dodeljena BPP. Meni, da obrazložitev tožene stranke v delu, ki se nanaša na ugovor, da je bila pred istim organom dodeljena BPP soobtoženemu ni utemeljena in meni, da so mu bile s tem kršene ustavne pravice. Meni tudi, da je izpolnjeval vse pogoje za dodelitev BPP. Tožena stranka se sklicuje na njegove izpovedbe v preiskavi, s čimer se ne strinja in meni, da mu je tožena stranka odrekla pravico do obrambe, predvsem ustavne določbe, da so pred zakonom vsi enaki. Sodišču predlaga, da toženi stranki naloži, da mu prizna iste pravice kot soobtoženemu, torej smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi tega akta in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

6. BPP se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa zakon. V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

7. Tožnik je vložil vlogo za odobritev BPP za zastopanje v kazenskem postopku I K 55822/2010. Tožena stranka je odločitev, da se tožnikova vloga zavrne, utemeljila z ugotovitvijo, da glede na podatke kazenskega spisa v katerega je vpogledala, pričakovanje tožnika, kot obtoženca v prej navedeni kazenski zadevi, ni razumno. Z navedenim zaključkom, ki temelji izpovedbah tožnika in priče kaznivega dejanja, se strinja tudi sodišče. Po določbi 24. člena ZBPP se namreč kot pogoj za odobritev BPP zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh, ki pa v konkretni zadevi ni bil izkazan. Po presoji sodišča tožnik v tožbi ni navedel nobene okoliščine, ki bi takšni ugotovitvi nasprotovala, sodišče pa njegovim navedbam, da je bil obravnavan neenakopravno, ker je bila soobtožencu v isti kazenski zadevi dodeljena BPP, ni sledilo. Tožnikova vloga je namreč samostojna vloga, odločitev o njej pa je vezana na presojo okoliščin same zadeve, v kateri se naproša BPP in okoliščin na strani vložnika. Tako posplošeno sklicevanje na kršitev ustavnih pravic v konkretnem primeru ni utemeljeno, kar je tožniku pojasnila že tožena stranka v izpodbijani odločbi.

8. Po presoji sodišča tako tožnik v tožbi ni izkazal, da je presoja tožene stranke glede pričakovanja tožnika v kazenski zadevi I K 55822/2010 napačna, zato se tudi sodišče strinja z zaključkom tožene stranke, da tožnik ni izkazal, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP za odobritev zaprošene BPP.