Jedro

Pogojev pravnomočnega lokacijskega dovoljenja ni dovoljeno izpodbijati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 31/99-14 z dne 15.9.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 3.12.1998. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote L., Izpostave V.R. z dne 12.5.1998, s katero je bilo investitorjema D. in F.V. izdano gradbeno dovoljenje za garažo ter njeno nadzidavo in prezidavo v stanovanjski namen in za vkop cisterne za hrambo kurilnega olja na zemljišču par. št. 2452/20, 2452/21 in 2452/8, k. o. R., po projektu studia M., d.o.o. L. iz oktobra 1997, ter pod pogoji, navedenimi v soglasjih, ki so sestavni del odločitve.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da mora po 36. členu Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 59/96, v nadaljevanju ZGO) investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti dokaz, da ima pravico graditi na določenem zemljišču oziroma pravico rekonstruirati objekt, pravnomočno lokacijsko dovoljenje, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, soglasje projektivnega podjetja in dokazilo o opravljeni reviziji načrta gradbenih konstrukcij oziroma soglasja prizadetih organov in organizacij, če je tako določeno s posebnimi predpisi. Pravilna je ugotovitev tožene stranke, da ima projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki sta ga predložila investitorja, vse sestavne dele iz 19. člena ZGO, in da je izdelan v skladu s pogoji pravnomočnega lokacijskega dovoljenja. Po podatkih upravnih spisov sta investitorja predložila tudi vsa z zakonom predpisana soglasja in izkazala plačilo komunalnega prispevka, tožnik je tudi sodeloval v postopku, a so bili njegovi ugovori v zvezi z legalizacijo drvarnice v izmeri 2,5 m x 7 m in lego objektov utemeljeno zavrnjeni. Zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. Tožnik tudi ne navaja ugovorov, ki bi kazali na neskladje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s pogoji lokacijskega dovoljenja. Brezpredmeten je tožbeni ugovor, da v gradbenem dovoljenju ni odločeno o legalizaciji navedene drvarnice, saj investitorja nista zahtevala njene legalizacije, kar pomeni, da ni predmet lokacijskega dovoljenja. Tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na tlorisne izmere, odmik od parcelne meje in lego objekta tudi ni mogoče upoštevati v obravnavanem postopku presoje gradbenega dovoljenja, ker se nanašajo na lokacijsko dovoljenje, ki pa je pravnomočno.

Tožnik se pritožuje iz razloga nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da oporeka vkopu cisterne za hrambo kurilnega olja. Na prostoru, kjer naj bi bil vkop izvršen, stoji namreč drvarnica v izmeri 2,5 m x 7 m, ki sta jo na črno zgradila investitorja. Zato cisterne, niti greznice, ne bo mogoče vkopati po projektu. Upravni organ bi moral investitorjema naložiti, da drvarnico porušita. Zatrjuje tudi, da izgradnja greznice v gradbenem dovoljenju ni izrecno navedena.

Prizadeti stranki (investitorja) v odgovoru na pritožbo navajata, da je bilo tožniku že v postopku za pridobitev lokacijskega dovoljenja pojasnjeno, da sta po projektu cisterna in greznica pravilno odmaknjeni od posestne meje in da navedena drvarnica ni predmet legalizacije.

Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ni utemeljen pritožbeni razlog nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predmet obravnavanega upravnega spora je odločitev, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper gradbeno dovoljenje, izdano investitorjema po določbi 1. odstavka 35. člena ZGO, ki je predpis, ki je veljal v času odločanja v upravnem postopku. Tudi po presoji pritožbenega sodišča imajo podlago v upravnih spisih ugotovitve upravnih organov, da sta investitorja zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložila vse z ZGO predpisane listine (36. člen) oziroma pridobila vsa predpisana soglasja, da ima predložen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavne dele po 19. členu ZGO in upošteva pogoje pravnomočnega lokacijskega dovoljenja ter da sta investitorja izkazala plačilo komunalnega prispevka. Podlago v upravnih spisih ima tudi ugotovitev, da je tožnik kot stranka sodeloval v upravnem postopku. Glede na takšne ugotovitve je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo toženi stranki, da so izpolnjeni z ZGO predpisani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja.

Katere pravno pomembne dejanske okoliščine naj bi ne bile ugotovljene oziroma naj bi bile napačno ugotovljene, tožnik v pritožbi niti ne pojasnjuje. Ponavlja tožbene ugovore v zvezi z legalizacijo navedene drvarnice in lego cisterne in greznice, ki jih je že sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo in pravilno pojasnilo, da niso upoštevni, ker niso predmet obravnavanega gradbenega dovoljenja, pač pa se nanašajo na že pravnomočno lokacijsko dovoljenje. Zato z njimi tožnik tudi v pritožbi ne more uspeti. Pritožbeno zatrjevanje, da izgradnja greznice v gradbenem dovoljenju ni izrecno navedena, tudi ne more vplivati na drugačno odločitev, saj je po podatkih upravnih spisov izgradnja vodotesne dvoprekatne greznice brez iztoka pogoj, ki ga v 3. b točki določa že pravnomočno lokacijsko dovoljenje za čas, dokler ne bo zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje.

Ker ni podan uveljavljani pritožbeni razlog niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.