Jedro

Izredna denarna socialna pomoč je posebna oblika denarne socialne pomoči, ki je namenjena pokrivanju izrednih primerov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti. Iz tega razloga se ne odobri za pokrivanje rednih stroškov, kot so nakup obutve in obleke, pa tudi ne za nakup zaves in preproge, saj te stvari niso povezane z osnovnim preživetjem.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločba RS, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. ... z dne 2. 8. 2010 in da se ji dodeli izredna denarna socialna pomoč v višini 226,80 EUR za obdobje od 1. 6. 2010 do 30. 11. 2010, zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in odpravilo odločbo drugostopenjskega organa z dne 2. 8. 2010 in odločbo Centra za socialno delo z dne 6. 5. 2010 ter tožnici dodelilo izredno denarno socialno pomoč v višini 226,80 EUR za obdobje od 1. 6. 2010 do 30. 11. 2010. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Meni, da iz določb Zakona o socialnem varstvu (ZSV; Ur. l. RS, št. 3/07 s spremembami) izhaja, da je redna denarna socialna pomoč namenjena kritju stroškov osnovnega preživetja, izredna denarna socialna pomoč pa se kot posebna oblika pomoči dodeli za drug namen kot redna pomoč in se tako dodeli za izredne stroške, ki pa še vedno morajo biti povezani s preživetjem, saj je nekdo materialno ogrožen le, če nima za kritje stroškov preživetja. Tožnica prejema dohodek v višini minimalnega dohodka, kar pomeni, da ji je preživetje omogočeno in tako ni sprejemljiv zaključek sodišča prve stopnje, da je tožničina ogroženost podana, ker se bo z iztekom obdobja prejemanja denarne socialne pomoči, ki je v času odločanja njen edini materialni vir, še kvečjemu povečala. Tožnica bo pred potekom odločbe vložila novo vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči in, v kolikor bo še vedno upravičena do pomoči, ji bo ta tudi brez časovnega presledka dodeljena. Tožnica je v preteklosti že prejemala pomoč daljše obdobje na podlagi nove vloge, prav tako je razvidno, da pritožnica še vedno prejema redno denarno socialno pomoč v polni višini. Sodišče je s takšnim stališčem reševalo morebitno bodočo materialno stisko tožnice, izredna pomoč pa je namenjena reševanju trenutne materialne stiske in ne bodočih negotovih dejstev. Sodišče je tožnici ugodilo in ji dodelilo izredno denarno pomoč v višini 226,80 EUR mesečno za čas od 1. 6. 2010 do 30. 11. 2010, torej skupaj za celo obdobje 1.360,80 EUR. Sama je pri Centru za socialno delo zaprosila za 1.200,00 EUR, kar je ugotovilo tudi sodišče, ki je s takšno prekoračitvijo tožbenega zahtevka kršilo postopkovno določilo. Toženka je že tekom postopka opozarjala, da je tožničin zahtevek po višini pretiran. To velja za nakup pralnega stroja v višini 500,00 EUR, ki predstavlja gospodinjski aparat višjega cenovnega razreda, saj je nov pralni stroj povsem ustrezne kvalitete stane le 269,99 EUR, drugod ga je možno poiskati še ceneje, znesek 120,00 EUR za posodo in jedilni pribor je prav tako previsok, saj so cene pri različnih trgovinah za 24 delni jedilni pribor od 19,89 EUR naprej, za 7 delni set posode pa od 55,90 EUR naprej. Svetila stanejo že od 3,99 EUR, zadostuje pa že navadna plafonerka in ne lestenec. Posteljnina stane že od 6,99 EUR naprej, brisače od 4,89 EUR naprej. Zavese za preživetje niso nujne in tudi ni mogoče navajati, da je nekdo materialno ogrožen ker nima zaves, enako velja tudi za stroške prta in preproge. Stroški obleke in obutve so zajeti že v izračunu osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Tožnica je podala odgovor na pritožbo toženke, v katerem navaja, da misli da si toženka posamezne določbe zakona napačno razlaga, drugih materialnih določb, ki so pomembne za presojo zadeve pa sploh ne uporablja. Meni, da toženka ni seznanjena s socialnim, zdravstvenim in finančnim položajem tožnice, v katerem stanovanjski stroški, kljub nizki najemnini, znašajo bistveno več, kot znaša celotna redna socialna pomoč tako, da si mora tožeča stranka izposojati denar za osnovno preživetje. Tožbeni zahtevek ni prekoračen, temveč je skrčen za 6 mesecev, kar je razvidno iz predloga razširitve tožbenega zahtevka z dne 2. 3. 2011. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje, vendar je pri tem napačno uporabilo materialno pravo. V posledici tega je bilo potrebno pritožbi toženke ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek tožnice zavrne.

Tožnica je dne 5. 5. 2010 pri pristojnem Centru za socialno delo v C. vložila vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, v kateri je navedla, da potrebuje to pomoč za nabavo pralnega stroja v vrednosti 500,00 EUR, posode in jedilnega pribora v višini 120,00 EUR, lestenca v višini 80,00 EUR, posteljnine in brisač v višini 200,00 EUR, zaves v višini 120,00 EUR, prta in preproge v višini 80,00 EUR ter obleke in obutve v višini 100,00 EUR, skupaj 1.200,00 EUR. Navedla je, da ima stalno prebivališče v S., da je brezposelna oseba, ki ni prijavljena na zavodu za zaposlovanje, da ni v institucionalnem varstvu, da ji ni potrebna za opravljanje osnovnih življenjskih potreb pomoč druge osebe, da ne prejema dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih, in da nima pravice do preživljanja iz drugega naslova. Je brez vsakih dohodkov in premoženja, zaradi bolezni ni zmožna za nobeno delo, pokojnina ji je bila zavrnjena zaradi pomanjkanja pokojninske dobe. Prošnjo je utemeljila s tem, da izredno denarno pomoč potrebuje zaradi osamosvojitve po prihodu iz doma v najemniško stanovanje. Tožnica je slovenska državljanka, ki prebiva v Republiki Sloveniji, nima lastnih dohodkov. V času vložitve zahteve je bila prejemnica redne denarne socialne pomoči v višini minimalnega dohodka za čas od 1. 3. do 31. 11. 2010 na podlagi odločbe Centra za socialno delo z dne 16. 3. 2010, je samska oseba, ki živi v najeti garsonjeri v S.. Center za socialno delo v C. je po prostem preudarku ocenil, da je tožnica v položaju trenutne materialne ogroženosti, ki ne bo trajalo več kot 2 meseca, v katerem se je znašla iz razlogov, na katere ni mogla vplivati in določil, da se ji dodeli enkratna izredna denarna pomoč v višini 226,80 EUR za plačilo mesečnih stroškov in pomoči pri nakupu pralnega stroja. Drugostopenjski organ je akceptiral ugotovitve centra za socialno delo in še dodal, da je izredna socialna pomoč namenjena zgolj za izredne stroške, vezane na osnovno preživetje, na nastanek katerih vlagatelj ni znal oz. mogel vplivati in jih zaradi nizkih dohodkov ni mogel pokriti.

Prav ima pritožba, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določilo 31.b člena ZSV. Izredna denarna socialna pomoč po 31.b členu ZSV je posebna oblika denarne socialne pomoči, namenjena pokrivanju izrednih primerov oz. razlogov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti, na te razloge pa ne more vplivati. Obstajati mora torej nek poseben, izreden razlog, zaradi katerega je preživljanje posameznika ali družine trenutno ali za daljši čas (več kot 2 meseca) ogroženo. Pravilno je stališče toženke v pritožbi, da obutev in obleka predstavljajo redne stroške, ki jih lahko tožnica dobi tudi pri nevladnih organizacijah in ne gre za izredni strošek. Prav tako zavese, prt in preproga niso stvari, ki bi bile povezane z osnovnim preživetjem, zaradi katerih bi bila tožnica materialno ogrožena, v kolikor teh stvari nima. Prav tako pritožbeno sodišče šteje, da tudi lestenec ni taka zadeva, ki bi bila nujna za preživetje, saj zadostuje, kakor navaja toženka, že navadna plafonerka. Kritju stroškov osnovnega preživetja je namenjena redna denarna socialna pomoč. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v svoji odločbi z dne 2. 8. 2010 tožnici pravilno odobrilo enkratno izredno denarno socialno pomoč v višini 226,80 EUR za mesec maj 2010 za nakup posode in pribora, posteljnine in brisač ter pomoč pri nakupu pralnega stroja.

Ocena Centra za socialno delo v C. in drugostopenjskega organa toženke, da se je tožnica znašla v položaju trenutne materialne ogroženosti, ki ne bo trajala več kot 2 meseca, je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna, saj ta izhaja iz namena, za katerega je pritožnica zaprosila za izredno denarno pomoč (nakup pralnega stroja, posode in pribora itd. zaradi preselitve v garsonjero). In tako ni mogoče slediti zaključku sodišča prve stopnje, da bo tožničina materialna ogroženost trajala več kot 2 meseca oz. celo njeno življenje, saj si zaradi bolezni ni sposobna zagotoviti sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje. Za zagotovitev minimalnih življenjskih potreb ni predvidena izredna denarna socialna pomoč, temveč redna denarna socialna pomoč.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ob uporabi 5. odstavka 358. člena ZPP pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo.