Jedro

Zaradi v 205. členu ZPP taksativno naštetih dogodkov, nastalih med postopkom, se postopek prekine na podlagi samega zakona. Gre za taksativno naštete primere prenehanja stranke med pravdo, prenehanja delovanja sodišča zaradi vojne ali drugih vzrokov ali če drug zakon tako določa. ZPP v 206. členu omogoča tudi prekinitev postopka po sklepu sodišča, če so za to izpolnjeni zakonsko izpolnjeni razlogi. Eden od njih je reševanje predhodnega vprašanja, kadar sodišče sklene, da ga ne bo reševalo samo.

Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost ter v tem okviru pravilnost zastopanja, vključno z dovoljenjem za opravo predpravdnih dejanj, sta procesni predpostavki. Od njunega obstoja je odvisna dopustnost tožbe in končno odločba. Če procesne predpostavke niso izpolnjene in pomanjkljivosti niso odpravljive, sodišče namreč tožbo zavrže.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Druga tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog druge tožene stranke za prekinitev pravdnega postopka do pravnomočne rešitve upravnega spora I U 1833/2016, ki teče pri Upravnem sodišču Republike Slovenije.

2. Druga tožena stranka vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP1. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za prekinitev postopka, ali vsaj razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša in zahteva pritožbene stroške. Pritožnik navaja, da je v predlogu za prekinitev poudaril, da gre za vprašanje aktivne legitimacije. Prekinitev tega postopka je predlagal zaradi spornosti skrbništva za posebni primer. Sodišče bi moralo njegov predlog obravnavati po določbah 205. člena ZPP in ne po določbah 206. člena tega zakona. Samo bi moralo ugotoviti, da tožbe ni vložila upravičena oseba in jo zavreči. To je drugi toženec predlagal že v odgovoru na tožbo. Odločba CSD X z dne 2. 4. 2014 o postavitvi skrbnika za poseben primer ni zakonita. Iz njene obrazložitve izhaja, da je interes za izpodbijanje obravnavanih pogodb dejansko interes postavljene skrbnice in ne varovanke A. A. Tožba je vložena zoper njeno voljo. Odločba CSD je v navzkrižju z A. A. in posledično z njenimi pravicami in koristmi. Zato je drugi toženec predlagal, naj sodišče tožbo zavrže, ker je ni vložila upravičena oseba. Na nezakonite akte upravnih organov sodišče ni vezano. Ker sodišče ni zavrglo tožbe, je moral drugi toženec sam vlagati pravna sredstva zoper upravni akt. Vprašanje aktivne legitimacije ni predhodno vprašanje. Sporno zastopanje skrbnice za posebni primer ni pravica ali pravno razmerje, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Zavrženje tožbe ni meritorna odločitev. Izpodbijani sklep je nepravilen in nezakonit, dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, napačno je uporabljeno materialno pravo. Obrazložitev nima podlage v ZPP in je ni mogoče preizkusiti. Gre za procesno vprašanje, od katerega rešitve je odvisna odločitev - sklep o zavrženju tožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in podatkov spisa izhaja, da je tožnica pogrešana in da je njeno prebivališče neznano; da ji je bila s pravnomočno odločbo CSD X postavljena skrbnica za poseben primer za vložitev tožbe in zastopanje v postopku uveljavljanja ničnosti prodajnih pogodb (SV 806/2002 in SV 500/2003 - priloga A2), ki jo je postavljena skrbnica vložila v obravnavanem postopku; ter da drugi toženec v upravnem sporu uveljavlja zahtevke: za odpravo slepa CSD X o zavrženju predloga za obnovo postopka in za dovolitev obnove postopka, končanega s sklepom CSD X o postavitvi skrbnice za poseben primer; o odpravi sklepa CSD X o zavrženju njegove pritožbe zoper navedeno odločbo in za odpravo te odločbe ter vrnitev organov prve stopnje v ponovni postopek; ter za razveljavitev sklepa drugostopenjskega organa po nadzorstveni pravici. O takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, ker imajo oporo v pravilno in popolno ocenjenem procesnem gradivu, je odločitev o zavrnitvi predloga druge tožene stranke za prekinitev obravnavanega pravdnega postopka zaradi rešitve upravnega spora, ki ga je sprožil drugi toženec, pravilna in dovolj jasno obrazložena, da jo je mogoče vsebinsko preizkusiti. Ker sklep tudi ni obremenjen z drugimi procesnimi kršitvami absolutne narave, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, bo v nadaljevanju odgovorilo le na ključne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

5. Pritožbeno naziranje, da bi moralo sodišče odločati na podlagi 205. člena ZPP, je zmotno. Zaradi v 205. členu ZPP taksativno naštetih dogodkov, nastalih med postopkom, se postopek prekine na podlagi samega zakona. Gre za taksativno naštete primere prenehanja stranke med pravdo, prenehanja delovanja sodišča zaradi vojne ali drugih vzrokov ali če drug zakon tako določa. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer.

6. ZPP v 206. členu omogoča tudi prekinitev postopka po sklepu sodišča, če so za to izpolnjeni zakonsko izpolnjeni razlogi. Eden od njih je reševanje predhodnega vprašanja, kadar sodišče sklene, da ga ne bo reševalo samo. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Samo neposredno ni predmet odločanja o glavni stvari, čeprav predstavlja samostojno celoto, ki je lahko predmet odločanja o glavni stvari v nekem drugem postopku pred sodiščem ali drugimi državnimi organi.

7. Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost ter v tem okviru pravilnost zastopanja, vključno z dovoljenjem za opravo predpravdnih dejanj, sta procesni predpostavki. Od njunega obstoja je odvisna dopustnost tožbe in končno odločba. Če procesne predpostavke niso izpolnjene in pomanjkljivosti niso odpravljive, sodišče namreč tožbo zavrže. V obravnavanem primeru pritožnik priznava, da z izrednimi pravdnimi sredstvi izpodbija pravilnost pravnomočne odločbe CSD o postavitvi skrbnika za poseben primer, ki je bil tožeči stranki postavljen za vložitev tožbe v tej pravdni zadevi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo o zakonitem zastopanju tožnice v tej pravdi, kar je prejudicialnega pomena za presojo, ali je tožbo vložila prava stranka, pravnomočno odločeno na matičnem področju: v upravnem postopku z odločbo pristojnega organa.2 V takih primerih po enotnih stališčih teorije in sodne prakse, ki jo je sodišče pravilno upoštevalo, ni razlogov za prekinitev postopka, tudi če je bilo proti pravnomočni odločbi pristojnega organa vloženo izredno pravno sredstvo3. Drugačno pritožbeno naziranje je zmotno in ga je treba zavrniti.

8. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Odločitev sodišča je pravilna in ni obremenjena z uveljavljenimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Pritožnik do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen, ker s pritožbo ni uspel. 1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Postavitev skrbnika za posebni primer po določbah 211. člena ZZZDR (Ur. list SRS, št. 15/1976 s spremembami). z odločbo CSD (179. člen ZZZDR in 78. člen ZPP). 3 Primerjaj Rijavec, V. v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, 2006, stran 307 ter odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 392/96 z dne 17. 12. 1997.