Jedro

Ker se na seji senata dokazi ne izvajajo neposredno, se mora glavna obravnava razpisati tudi, če pride v poštev nezavodski vzgojni ukrep, gre pa za zapleteno dejansko stanje, ki ga bo treba razčiščevati z zasliševanjem mladoletnika, prič ali izvedencev. Senat za mladoletnike je kršil mladoletnikovo pravico do obrambe in do poštenega sojenja, saj bi glede na težo očitanih kaznivih dejanj, mladoletnikovo zanikanje le-teh, dejstvo, da sta bila pri teh dejanjih mladoletnik in oškodovanka sama, njun opis dogodkov pa je kontradiktoren ter predlog obrambe za neposredno zaslišanje oškodovanke in mladoletnikove mame, moral opraviti glavno obravnavo in na njej v skladu z načelom neposrednosti in kontradiktornosti izvesti vse potrebne dokaze.

Izrek

Pritožbi zagovornikov mladoletnika A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Krškem je z izpodbijanim sklepom mladoletnemu A. A., zaradi kaznivih dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1, kršitve nedotakljivosti stanovanja po prvem in drugem odstavku 141. člena KZ-1, prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1 in nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1, na podlagi 78. člena Kazenskega zakonika, izreklo vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva in navodili redno obiskovati šolo ter poravnati se z oškodovancem VIZ X. tako, da povrne sorazmerni delež škode v višini 50,00 EUR, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem. Skladno z določilom prvega odstavka 484. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

2. Zoper sklep so se pritožili mladoletnikovi zagovorniki iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču so predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb zagovornikov mladoletnika ter preučitvi spisovnega gradiva, pritožbeno sodišče pritrjuje smiselni oceni obrambe, da sodišče po vložitvi predlogov za izrek vzgojnega ukrepa mladoletnemu A. A. ni postopalo skladno s temeljno pravico vsakega obdolženca do poštenega sojenja. Če je vložen predlog za izrek vzgojnega ukrepa oziroma kaznovanje mladoletnika, se mora sodnik za mladoletnike z zadevo še pred razpisom zelo podrobno seznaniti, da se lahko pravilno odloči, ali je treba razpisati sejo senata ali glavno obravnavo. Za odločitev o tem namreč ni pomembna samo okoliščina, ali je v predlogu predlagano kaznovanje mladoletnika ali izrek vzgojnega ukrepa, temveč mora sodnik za mladoletnike vnaprej oceniti, katera kazenska sankcija pride v konkretni zadevi najverjetneje v poštev – kazen oziroma zavodski vzgojni ukrep, ki ju je mogoče izreči samo po opravljeni glavni obravnavi ali pa nezavodski vzgojni ukrep, ki ga je mogoče izreči na seji (tretji odstavek 478. člena ZKP). Ker se na seji senata dokazi ne izvajajo neposredno, se mora glavna obravnava razpisati tudi, če pride v poštev nezavodski vzgojni ukrep, gre pa za zapleteno dejansko stanje, ki ga bo treba razčiščevati z zasliševanjem mladoletnika, prič ali izvedencev (tako mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba 2004, stran 1010).

5. V konkretnem primeru se mladoletniku med drugim očita storitev tudi kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1 in kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ1-, obe na škodo B. B. Zaslišan v pripravljalnem postopku je mladoletnik zanikal kakršnokoli nasilno vedenje do oškodovanke ter navajal, da je z njo želel prekiniti stike, ona pa je „rinila“ v njega in se mu očitno z lažnimi obtožbami sedaj maščuje. Glede posnetka pa je pojasnil, da je oškodovanka vedela, da ju snema med spolnim odnosom in da je to bila njena ideja. Navedeno kakor tudi dejstvo, da pri obravnavanih kaznivih dejanjih očividcev ni bilo, saj sta bila mladoletnik in oškodovanka sama, je po oceni pritožbenega sodišča narekovalo razpis glavne obravnave, na kateri bi se dodatno razčistilo dejansko stanje z zaslišanjem mladoletnika in oškodovanke ter izvedbo še drugih dokazov. Očitno je sodišče prve stopnje drugače ocenilo in sicer, da je dejansko stanje dovolj razčiščeno in da ni potrebno neposredno izvajanje dokazov, posledično pa razpisalo sejo senata. Pri seji pa je vztrajalo tudi potem, ko je obramba po mladoletnikovi izjavi predlagala ponovno neposredno zaslišanje oškodovanke in mladoletnikove mame C. C., kar je zavrnilo s pojasnilom, da v obravnavani zadevi ne gre za tako zapleteno dejansko stanje, ki bi ga bilo potrebno razčiščevati z zaslišanjem prič na glavni obravnavi, obe predlagani priči pa sta bili zaslišani že v pripravljalnem postopku. Glede na zgoraj navedene kriterije za razpis glavne obravnave oziroma seje senata v postopku proti mladoletnikom ter dejstvo, da z navedenim predlogom obramba ni dala soglasja za branje izpovedi oškodovanke in mladoletnikove matere, saj je predlagala njuno neposredno zaslišanje, je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predlog obrambe in vztrajalo pri seji senata. S tem je bila kršena mladoletnikova pravica do obrambe in sicer, da se sooči z zanj obremenilnim dokazom (izpovedba oškodovanke) ter da se neposredno izvede zanj razbremenilni dokaz (zaslišanje mladoletnikove mame C. C.).

6. Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje kršilo mladoletnikovo pravico do obrambe in do poštenega sojenja, saj bi senat za mladoletnike ob upoštevanju teže izpostavljenih očitanih kaznivih dejanj, mladoletnikovega zanikanja le-teh, dejstva, da sta bila pri teh kaznivih dejanjih mladoletnik in oškodovanka sama, njun opis dogodkov pa je kontradiktoren ter predloga obrambe za neposredno zaslišanje oškodovanke in mladoletnikove mame, moralo vsekakor nujno opraviti glavno obravnavo in na njej v skladu z načelom neposrednosti in kontradiktornosti izvesti vse potrebne dokaze. Odstop oziroma izjeme od načela neposrednosti – da se na glavni obravnavi dokazi izvajajo neposredno pred sodečim senatom, pa so urejene v določbah 340. člena ZKP.

7. Po vsem navedenem je sodišče druge stopnje pritožbi zagovornikov mladoletnika v tem delu ugodilo in ne da bi se opredeljevalo tudi do drugih pritožbenih navedb, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo prvostopenjsko sodišče dokaze izvajati neposredno, kar pomeni, da bo moralo opraviti glavno obravnavo in nato o predmetni zadevi ponovno odločiti.