Jedro

Po prenehanju izvenzakonske skupnosti odloča o dodelitvi otroka enemu od roditeljev v varstvo in vzgojo Center za socialno delo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se: V prvem odstavku, v odločitvi o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo materi razveljavi in se v tem obsegu tožba zavrže; v drugem in tretjem odstavku pa se sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v preživninskem in stroškovnem delu zavrne.

Obe pravdni stranki sami trpita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo v celoti ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku s tem, da ji je dodelilo v varstvo in vzgojo mld., roj. 29.12.1986 v Ljubljani, naložilo tožencu plačevanje preživnine v znesku 1.000,00 SIT od 1.11.1991 dalje, tožencu pa naložilo tudi povrnitev tožničinih pravdnih stroškov v znesku 5.100,00 SIT.

Proti taki sodbi se je pritožil toženec iz vseh treh pritožbenih razlogov iz 353. člena ZPP. Navaja, da se glavne obravnave ni udeležil iz opravičenih razlogov in da sodišče ni utemeljilo dejstev, ki so pomembna za rešitev tega spora. Sodišče je napačno ugotovilo, kdo od staršev je v resnici skrbel za mld. in kateri od staršev mu nudi boljše pogoje za življenje. Toženec navaja, da tožničin namen ni varstvo in vzgoja mld., ampak samo materialna korist. Sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje ali pa jo spremeni in mld. dodeli v varstvo in vzgojo tožencu.

V odgovoru na pritožbo tožnica označuje vse navedbe toženca kot neutemeljene in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Kot prvi pritožbeni razlog toženec navaja bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu določbe 7. točke drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da glede na to, da je bil toženec na glavno obravnavo pravilno vabljen, opravičil pa se ni, ta pritožbeni razlog ni utemeljen. Vendar pa je pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 365. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na vse bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in pri tem ugotovilo, da je prvo sodišče odločilo o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (3. točka drugega odstavka 354. člena ZPP).

Prvo sodišče je svojo odločitev o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo materi oprlo na določbo 78. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, prečiščeno besedilo, Ur.l. SRS, št. 14/89), ki izrecno določa, da sodišče odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok, kadar razveže zakonsko zvezo. Vendar pa pravdni stranki nista živeli v zakonski skupnosti, temveč v izvenzakonski skupnosti in med njenim trajanjem se je rodil mld. Ko je izvenzakonska skupnost med pravdnima strankama prenehala, starša mld. nista več živela skupaj in ker se nista mogla sporazumeti, pri katerem od njiju bo otrok živel, bi moral o tem v skladu z določbami 2. odstavka 105. člena, 2. odstavka 113. člena in 4. odstavka 114. člena ZZZDR odločiti center za socialno delo. Spor o tem, kateri od staršev bo skrbel za varstvo in vzgojo mld. torej sodi v upravno in ne v sodno pristojnost in pritožbeno sodišče je zato, na podlagi določbe drugega odstavka 369. člena ZPP (v zvezi s prvim in drugim odstavkom 16. člena ZPP) razveljavilo sodbo v delu, ki se nanaša na dodelitev otroka v varstvo in vzgojo in v tem obsegu tožbo zavrglo.

Tožničin zahtevek za plačevanje preživnine za mld. pa je moralo pritožbeno sodišče zavrniti. Tožnica za postavitev tega zahtevka ni aktivno legitimirana. Pravico do preživnine ima v skladu z določbo 1. odstavka 123. člena ZZZDR mld., zato je le on aktivno legitimiran za vložitev tožbe na plačevanje preživnine, tožnica pa bi lahko v taki pravdi sodelovala le kot zakonita zastopnica mld. tožnika. Iz povedanih razlogov je sodišče izpodbijano sodbo v drugem in posledično tudi v tretjem odstavku izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrnilo.

Odločitev o stroških pritožbe toženca temelji na določbi prvega odstavka 166. člena ZPP v zvezi z določbo drugega odstavka 164. člena ZPP. Toženec je sicer zahteval povrnitev stroškov, vendar jih opredeljeno ni navedel, zato je dolžan sam trpeti svoje pritožbene stroške. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo tožnice pa temelji na določbi prvega odstavka 166. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP.

Določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l.SFRJ , št. 4/77-27/90), na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča so uporabljene na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS št. 1/91-I).