Jedro

Glede na to, da ima tožena stranka blagovno znamko PIPI, zavarovano v različnih oblikah, se je sodišče po nepotrebnem ukvarjalo s fonetično primerjavo, pomensko primerjavo in vizualno primerjavo blagovnih znamk PIPI in POLI. Svoje blagovne znanke PIPI tožena stranka lahko uporablja za označevanje svojih izdelkov, vendar ne tako, da z uporabo barv doseže, da je njen izdelek, ki ga trži pod sicer svojo blagovno znamko PIPI, zamenljivo podoben blagovni znamki tožeče stranke POLI. Pri tem niso pomembni odtenki rumenih oziroma zlatih oziroma rumeno bež barv, pač pa splošen vtis znaka PIPI.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijani II. točki izreka in v III. točki izreka potrdi.

III. 1. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške revizijskega in pritožbenega postopka.

2. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji postopek

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo IV Pg 1652/2008 – 22 z dne 26. 11. 2009 delno ugodilo tožbenemu zahtevku, delno pa ga je zavrnilo. Hkrati je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo I Cpg 479/2010 z dne 20. 5. 2010 pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo tudi v preostalem delu. Pritožbo tožeče stranke proti zavrnilnemu delu prvostopenjske sodbe pa je zavrnilo in tožečo stranko obvezalo k plačilu pravdnih stroškov tožene stranke. V revizijskem postopku pa je Vrhovno sodišče RS s sklepom III Ips 84/2010 z dne 26. 4. 2010 sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, odločitev o stroških revizijskega postopka pa pridržalo za končno odločitev.

Iz tega sledi, da mora sedaj pritožbeno sodišče ponovno odločiti o pritožbah obeh pravdnih strank proti prvi sodbi z dne 26. 11. 2009. Nesporna dejstva med pravdnima strankama

2. Med pravdnima strankama ni sporno, da sta obe gospodarski družbi, ki se ukvarjata s proizvodnjo in prodajo perutninskih izdelkov. Tožeča stranka svoje perutninske salame trži pod registriranima blagovnima znamkama št. 9871245 POLI v rumeni barvi na rjavi podlagi in št. 9771884, ki vsebuje različne kombinacije rumene, rjave in bele barve z napisom „poli“ ter različnimi drugimi grafičnimi elementi.

3. Tožena stranka ima (oziroma je ob vložitvi tožbe imela) tri blagovne znamke, in sicer številka 200270424 PIPI, 200270425

v rdeči, sivi, črni in beli barvi ter 2002270755

brez navedbe barv).

Tožbeni zahtevek tožeče stranke

4. Tožeča stranka je postavila naslednji tožbeni zahtevek „1. Tožena stranka je dolžna prenehati proizvajati in dajati v prodajo izdelek perutninska klobasa, pakiran v dimenzijah 800 g in 400 g ter 400 g perutninska klobasa s sirom z oznako „PIPI“ v podolgovati klobasi, rdeče-rjave osnovne barve ter napisi znamke „PIPI“ ter drugimi napisi v rumeno-bež barvi, na trgih Republike Slovenije, Republike Hrvaške, Republike Bosne in Hercegovine, Republike Srbije in Republike Avstrije ter se v bodoče vzdržati proizvodnje in plasmaja teh izdelkov na istih trgih, v 15 dneh po pravnomočnosti te sodbe.

2. Tožena stranka je dolžna z zgoraj navedenih trgov umakniti vse navedene izdelke iz prodajnih verig in trgov v navedenih republikah in državah v 15 dneh po pravnomočnosti te sodbe.

3. Ta sodba s prepovedjo se objavi v dnevnihglasilih Republike Hrvaške, Republike Bosne in Hercegovine, Republike Srbije in Republike Avstrije na stroške tožene stranke v 15 dneh po pravnomočnosti te sodbe.

4. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna plačati odškodnino v višini 412.849,00 EUR v 15 dneh z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. naslednjega dne po izteku izpolnitvenega roka.

5. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti pravdne stroške v zakonitem izpolnitvenem roku, po izteku tega roka pa iz zakonitimi zamudnimi obrestmi.“ Odločitev sodišča prve stopnje

5. Sodišče prve stopnje je razsodilo:

I. „Tožena stranka P., d. d., se je dolžna v bodoče vzdržati proizvodnje in plasmaja izdelkov Perutninska klobasa, pakiranih v dimenzijah 800 gr in 400 gr ter 400 gr perutninska klobasa s sirom, z oznako „PIPI“ v rumeno-bež barvi, na trgih Republike Slovenije v 15 dneh po pravnomočnosti te sodbe.

II. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

1. Tožena stranka je dolžna prenehati proizvajati in dajati v prodajo izdelek perutninska klobasa, pakiran v dimenzijah 800 g in 400 g ter 400 g perutninska klobasa s sirom, z oznako „PIPI“ v podolgovati klobasi, redeče-rjave osnovne barve ter napisi znamke „PIPI“ ter z drugimi napisi v rumeno-bež barvi, Republike Slovenije, Republike Hrvaške, Republike Bosne in Hercegovine, Republike Srbije in Republike Avstrije ter se v bodoče vzdržati proizvodnje in plasmaja teh izdelkov (z izjemo v točki I. tega izreka opisanih) na istih trgih, v 15 dneh po pravnomočnosti te sodbe.

2. Tožena stranka je dolžna z zgoraj navedenih trgov umakniti vse navedene izdelke iz prodajnih verig in trgov v navedenih republikah in državah v 15 dneh po pravnomočnosti te sodbe.

3. Ta sodba s prepovedjo se objavi v dnevnih glasilih Republike Hrvaške, Republike Bosne in Hercegovine, Republike Srbije in Republike Avstrije na stroške tožene stranke v 15 dneh po pravnomočnosti te sodbe.

4. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna plačati odškodnino v višini 412.849,00 EUR v 15 dneh z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. naslednjega dne po izteku izpolnitvenega roka.

5. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti pravdne stroške v zakonitem izpolnitvenem roku, po izteku tega roka pa iz zakonitimi zamudnimi obrestmi.“ Obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje

6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje je razvidno, da ima tožena stranka registrirano blagovno znamko „PIPI“ (glej 3. točko te obrazložitve), torej jo lahko uporablja. Vendar ob tem vseeno posnema blagovno znamko tožeče stranke. Posnema jo tako, da za označevanje besedice „PIPI“ uporablja enako rumeno barvo kot tožeča stranka za besedico „POLI“ in na enaki rjavi podlagi. Zato je sodišče tožbenemu zahtevku deloma ugodilo (primerjaj I. točko izreka izpodbijane sodbe). Izpis črk PIPI v rumeno-bež barvi na rjavi podlagi je po presoji sodišča izrazito podoben blagovni znamki tožeče stranke POLI, zaradi česar je celotni vtis znamke in znaka tožene stranke ter znamke tožeče stranke, enak.

Tožbeni zahtevek na prepoved prodajanja izdelkov tožene stranke na podolgovati klobasi je sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da se salame praviloma polnijo v umetna čreva, ki imajo obliko valja in da je to edina oblika, v kateri se salame pojavljajo na trgu.

Hkrati je presodilo, da grafični elementi, ki jih vsebuje oznaka tožene stranke (zarisan lok pod napisom „pipi“, ki spominja na ustnice v obliki nasmeha z zarisanim jezikom v spodnjem desnem kotu znaka ter značilni piki znotraj obeh črk „p“, ki ponazarjata oči in posledično koncept znaka, ki naj se dojema kot značilno zarisan obraz), ne predstavljajo dominantnega dela znaka, saj ne izstopajo, temveč le dopolnjuje besedilo „pipi“. Zato je zavrnilo tožbeni zahtevek, da tožena stranka svojih perutninskih klobas ne sme prodajati z napisi znamke „pipi“ ter drugimi napisi v rumeno-bež barvi.

Ker sta blagovni znamki tožeče stranke nacionalni znamki, veljata le v Sloveniji. Zato tožbeni zahtevek na prepoved trženja izven meja Republike Slovenije ni utemeljen.

Tožbeni zahtevek na umik izdelkov iz prometa je zavrnilo na podlagi presoje, da je tožeča stranka razvila dve novi blagovni znamki, pod katerima sedaj trži svoje blago. Ti blagovni znamki pa ne posnemata blagovne znamke tožeče stranke.

Tožbeni zahtevek na objavo sodbe je zavrnilo zato, ker ima objava sodbe po ZIL-1 naravo sredstva restitucije, ne pa sredstva sankcioniranja. Torej je tak tožbeni zahtevek po presoji sodišča prve stopnje utemeljen le tedaj, ko bi bilo na ta način najprimerneje odpraviti posledice kršitve pravic industrijske lastnine.

Tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v znesku 412.849,00 EUR je zavrnilo kot nesklepčen, češ da iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhajajo vse okoliščine odškodninske odgovornosti tožene stranke za vtoževano škodo.

Pritožbi obeh pravdnih strank in odgovor tožeče stranke

7. Proti tej sodbi sta se pravočasno pritožili obe pravdni stranki. Tožena stranka jo izpodbija v I. in III. točki izreka, tožeča stranka pa v zavrnilnem delu (II. točka izreka). Obe pravdni stranki sta uveljavljali vse pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena ZPP. Obe sta tudi predlagali razveljavitev izpodbijanih delov sodbe in vrnitev zadeve v izpodbijanem delu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prav tako sta obe zahtevali povrnitev vsaka svojih stroškov pritožbenega postopka.

8. Pritožbo vsake od pravdnih strank je sodišče prve stopnje vročilo v odgovor nasprotni stranki. Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila in predlagala povrnitev svojih stroškov nastalih s to vlogo. Tožena stranka pa na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

O utemeljenosti pritožb

9. Pritožbi nista utemeljeni.

K odločitvi o pritožbi tožeče stranke O zatrjevanem preoblikovanju tožbenega zahtevka

10. Izrek sodbe sodišča prve stopnje pritožnik izpodbija z navedbo, da je sodišče tožbeni zahtevek preoblikovalo. Po pritožbenem stališču odločitev, kot jo je sprejelo prvostopenjsko sodišče, nima „ustreznega smisla in tudi ne sodne zaščite“ ter „ne vsebinsko ne formalno nima istega pomena, kot ga je postavila tožeča stranka“. Zakaj ne, iz pritožbe ni razvidno. Pritožnik trdi le, da je „s takšno spremembo sodišče bistveno kršilo določila postopka“.

11. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je iz izreka izpodbijane sodbe jasno razvidno, da je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku delno ugodilo (I. točka izreka), delno pa ga je zavrnilo (II. točka izreka). Zakaj je to storilo, je jasno in popolno obrazložilo (primerjaj 6. točko obrazložitve drugostopenjske sodbe). Da mora izrek sodbe vsebovati odločitev, s katero sodišče ugodi posameznim zahtevkom oziroma jih zavrne, predpisuje določilo tretjega odstavka 324. člena ZPP. Zato v pritožbenem navajanju, da je „celotni tekst tožbenega zahtevka bistvenega pomena za tožečo stranko“, pritožbeno sodišče ne vidi zatrjevane kršitve določil pravdnega postopka.

O zatrjevanem nedoločenem izreku

12. Prepovedi iz I. točke izreka izpodbijane sodbe ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora tožena stranka 15 dni po pravnomočnosti sodbe prenehati proizvajati in tržiti tiste perutninske klobase z oznako „pipi“, ki posnemajo blagovno znamko tožeče stranke. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnik vidi v tem, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo, češ, da je sodišče prve stopnje toženi stranki prepovedalo kršitve šele v nekem nedoločenem bodočem trenutku, glede na navedeno ni podana. Res je sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje sodbe zapisalo (predzadnji odstavek na 8. strani), da je neutemeljen tudi tožbeni zahtevek na takojšnje prenehanje vtoževanih kršitev, vendar te prvostopenjske obrazložitve ni mogoče tolmačiti drugače, kot da se nanaša na zavrnjen del tožbenega zahtevka.

O umiku kršitvenih izdelkov s slovenskih trgov

13. Na glavni obravnavi dne 26. 11. 2009 (list. št. 62) je tožeča stranka navedla, "da drži, da je tožena stranka na vseh prodajnih mestih umaknila izdelek s sporno znamko ter jo zamenjala z novo znamko, ki pa ni zamenljiva". Iz te navedbe sledi, da je tožbeni zahtevek na umik spornih salam iz slovenskih trgov nesklepčen, saj je za odločitev o tožbenem zahtevku odločilno stanje na dan izdaje sodbe. Iz povzetih trditev tožeče stranke pa izhaja, da je zahtevek na umik kršitvenih izdelkov s slovenskih tožena stranka sama prostovoljno izpolnila še pred izdajo sodbe. Zato za odločitev o pritožbi proti temu delu sodbe ni pomembno, da ga je sodišče zavrnilo z utemeljitvijo, da je tožena stranka zamenjala s takšno embalažo tako, ki ne posnema več blagovne znamke tožeče stranke. Drži sicer pritožbeni očitek, da ta okoliščina ne zadošča za zavrnitev tega dela tožbenega zahtevka. Vendar pa je upoštevajoč v navednicah povzete trditve tožeče stranke, pritožbena navedba, da je tožena stranka kot lastnik neprodanih kršitvenih izdelkov dolžna poskrbeti, da bodo to izdelki (kolikor misli na slovenske trge) odstranjeni, neutemeljena.

O zatrjevani škodi

14. Tožbeni zahtevek na plačilo škode je tožeča stranka utemeljevala s trditvami, da je po pojavu salame Pipi tožena stranka zaznala nižjo realizacijo glede na plan v letu 2006 in prvem četrtletju 2008. Izgubo je ovrednotila takole: Plan v letu 2006 je bil realiziran za -102.915 kg, kar znaša -165.694,00 EUR, plan v letu 2007 je bil presežen za 77.768 kg, kar je znašalo +165.316,00 EUR, plan za januar 2008 pa je bil nižji za 21.740 kg, kar znaša -46.159,00 EUR. Na podlagi teh navedb je izgubo ovrednotila v letu 2006 na 165.694,00 EUR, v letu 2007 901.000,00 EUR in v letu 2008 46.159,00 EUR, kar po njenem skupno predstavlja za 412.849,00 EUR škode.

15. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ob sklicevanju na določila OZ pravilno obrazložilo, kaj je izgubljeni dobiček in kaj je dejanska škoda. Pravilno je tudi pojasnilo, da s prikazom nižje realizacije v posameznih časovnih obdobjih tožeča stranka ni utemeljila ne dejanske škode ne izgubljenega dobička. Ta del tožbenega zahtevka je torej nesklepčen in kot tak neutemeljen. To je sodišče prve stopnje obrazložilo s presojo, da iz trditvenega gradiva tožeče stranke ne izhajajo vse okoliščine odškodninske odgovornosti tožene stranke za vtoževano škodo. S pritožbenim zatrjevanjem, da so bili napravljeni izračuni zmanjšanja prodaj izdelkov tožeče stranke in posledično razlik, ki so nastale v dobičku tožeče stranke zaradi spremenjenega razmerja prodaje, tožeča stranka ni utemeljila tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine. Da kakšnega dela študije, na katero se pritožnica sklicuje v pritožbi, sodišče prve stopnje ne bi pravilno upoštevalo, pa ni konkretizirala.

O neutemeljenosti pritožbe tožeče stranke

16. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba tožeče stranke ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega dela sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP (353. člen ZPP.

K odločitvi o pritožbi tožene stranke

17. V predlogu tožeče stranke na naroku za glavno obravnavo dne 26. 11. 2009 (prva stran zapisnika, list. št. 62), naj sodišče odloča le še o višini denarnega zahtevka, je po presoji pritožbenega sodišča konzumirano stališče tožeče stranke, da je ostale dele tožbenega zahtevka tožena stranka pripoznala s tem, da je zamenjala svojo blagovno znanko. Zato ne drži pritožbeno stališče, da je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ko je odločalo tudi o ostalih delih tožbenega zahtevka. Nenazadnje je tožeča stranka na samem začetku glavne obravnave izrecno navedla, da „vztraja kot v tožbi“.

18. Glede na to, da ima tožena stranka blagovno znamko PIPI, zavarovano v različnih oblikah, se je sodišče po nepotrebnem ukvarjalo s fonetično primerjavo, pomensko primerjavo in vizualno primerjavo blagovnih znamk PIPI in POLI. Svoje blagovne znanke PIPI tožena stranka lahko uporablja za označevanje svojih izdelkov (prvi odstavek 47. člen ZIL-1), vendar ne tako, da z uporabo barv doseže, da je njen izdelek, ki ga trži pod sicer svojo blagovno znamko PIPI, zamenljivo podoben blagovni znamki tožeče stranke POLI. Pri tem niso pomembni odtenki rumenih oziroma zlatih oziroma rumeno bež barv, pač pa splošen vtis znaka PIPI (prim. sodbo VS RS, Up 589/2001 z dne 12. 10. 2004). Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da so piščančje salame tožene stranke PIPI prav zaradi posnemanja enake rumene oziroma slične rumeno-bež barve, kot jo vsebuje blagovna znamka POLI, podobne istovrstnim salamam tožene stranke. Zato je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da je prepoved preširoka in da samo barva ne more biti tista, ki predstavlja distinktivnost med predmetnimi znaki.

O neutemeljenosti pritožbe tožene stranke

19. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da tudi pritožba tožene stranke ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa tega dela sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP (353.člen ZPP).

K odločitvi o pritožbenih in revizijskih stroških

20. Ker nobena od pravdnih strank s pritožbo ni uspela, vsaka od njiju sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), tožeča stranka pa tudi stroške revizijskega postopka, saj je pritožbeno sodišče tudi po razveljavitvi svoje sodbe I Cpg 479/2010 ponovno zavrnilo pritožbo tožeče stranke. Stroške odgovora na pritožbo pa tožeča stranka sama nosi zato, ker v odgovoru na pritožbo ni navedla ničesar, kar bi kakorkoli prispevalo k odločitvi o pritožbi (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).