Jedro

Zahteva, da o obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja odloči sodišče, ki je vložena na sodišče, pri tem pa ne gre ne za očitno pomoto ne za nevednost stranke, je vložena pri nepristojnem organu in zato niso izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo. Podlage za vsebinsko obravnavo zahteve tudi ni v primeru, ko izvršitelj sicer pravočasne in pravilno vložene upnikove zahteve pravočasno, torej v roku 3 dni, ne pošlje v odločanje sodišču.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep z dne 30. 9. 2013 v zvezi s popravnim sklepom z dne 18. 12. 2013 potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevo upnika z dne 4. 2. 2008, da o obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja z dne 29. 1. 2008 odloči sodišče. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje njegovo zahtevo zavrglo, ker naj ne bi bila pravočasna, hkrati pa je v nasprotju z izrekom zapisalo, da se izvršitelju stroški ne priznajo. Pojasnjuje, da je zahtevo poslal tako izvršitelju kot sodišču, kar je sodišče tudi ugotovilo, kljub temu pa je zaključilo, da je ni poslal pravilnemu organu, kar je nelogično in v nasprotju z obrazložitvijo, hkrati pa je ugotovilo še, da je vlogo izvršitelju poslal pravočasno, kar je potrdil tudi izvršitelj. Meni, da dodatna kopija vloge, oddana na sodišče, ne škodi, zato je nelogično, da jo je sodišče zavrglo, po njegovem mnenju gre za nasprotje med dejstvi in razlogi in bi sodišče moralo o upnikovi pravočasni vlogi vsebinsko odločati. Navaja še, da je le iz obrazložitve, ne pa tudi iz izreka sklepa razvidno, da izvršitelj do stroškov ni upravičen - ker je upnikova vloga zavržena, iz tega sledi, da je stroškovnik izvršitelja veljaven, saj v izreku, ki edini postane pravnomočen, ni odločeno, da se navedeni stroškovnik zavrne ali razveljavi. Povzema, da je bila njegova zahteva pravočasna in pravilna, zato bi bilo treba o njej odločiti ter tudi v izreku navesti, da izvršitelj do povračila zahtevanih stroškov ni upravičen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja mora izvršitelj upniku osebno vročiti obračun plačila za delo in stroškov, z obvestilom o pravici in pravnih posledicah iz drugega odstavka tega člena. Izvod obračuna izvršitelj vroči sodišču (prvi odstavek 38.c člena ZIZ). Če upnik ne soglaša z obračunom, lahko v osmih dneh od prejema obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. Izvršitelj zahtevo takoj posreduje sodišču, ki mora o njej odločiti v osmih dneh od prejema. Če upnik ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun za dokončnega. Dokončni obračun je izvršilni naslov (drugi odstavek istega člena).

6. V predmetni zadevi je izvršitelj za izvršilna dejanja, opravljena 24. 1. 2008, dne 29. 1. 2008 izdelal poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračun plačila za delo in stroškov. Upnik je nato vložil zahtevo, da o navedenem obračunu odloči sodišče, saj gre po njegovem mnenju za neutemeljeno zaračunane stroške. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, je zahtevo vložil tako na sodišče (r. št. 21 v spisu) kot pri izvršitelju (dopis na r. št. 26 in r. št. 33 v spisu).

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zahtevo, vloženo na sodišče, zavrglo kot nedovoljeno (in ne kot prepozno, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba). V skladu z jasno zakonsko določbo in izrecnim pravnim poukom v obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja je namreč treba zahtevo vložiti pri izvršitelju, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Zahteva, ki je vložena na sodišče, pri tem pa ne gre ne za očitno pomoto ne za nevednost stranke (prim. osmi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je torej vložena pri nepristojnem organu in zato niso izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo, ki jo skuša s pritožbo doseči upnik (prim. sklep Višjega sodišča v Celju št. I Ip 134/2008 z dne 12. 6. 2008). Posledično ni mogoče slediti niti navedbam, da bi moral izrek izpodbijanega sklepa vsebovati odločitev glede izpodbijanega stroškovnika, saj bi tako postopanje pomenilo odločanje po vsebini, za kar pa sodišče prve stopnje, kot že pojasnjeno, ni imelo podlage. Podlago za tako postopanje bi sodišče prve stopnje imelo le, če bi izvršitelj sicer pravočasno in pravilno vloženo upnikovo zahtevo pravočasno, torej v roku 3 dni, poslal v odločanje sodišču, kot mu narekujeta zgoraj citirani drugi odstavek 38.c člena ZIZ in drugi odstavek 62. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi izvršitelj ravnal v skladu z navedenimi določbami, zato sodišče prve stopnje tudi na tej podlagi o upnikovi zahtevi ni moglo vsebinsko odločiti.

8. Sodišče prve stopnje je vse navedeno že detajlno in pravilno pojasnilo v izpodbijanem sklepu, zato višje sodišče dodatno na pritožbene zahteve po vsebinski odločitvi ne odgovarja. V zvezi s pritožbeno uveljavljano kršitvijo določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ višje sodišče pojasnjuje, da do zatrjevanega nasprotja ni prišlo, saj sodišče o utemeljenosti stroškovnika izvršitelja vsebinsko ni odločalo. V izpodbijanem sklepu je zgolj pojasnilo, da je upnikov pravni položaj kljub izvršiteljevi opustitvi predložitve zahteve sodišču ustrezno varovan, saj je izvršitelj zaradi tega izgubil materialnopravno upravičenje, da o njegovih stroških odloči sodišče, posledično pa njegov stroškovnik zaradi upnikovega nasprotovanja ni postal dokončen. Navedeno pomeni, da izvršiteljev stroškovnik ne predstavlja izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi izvršitelj lahko stroške prisilno izterjal od upnika oziroma bo upnik lahko v primeru izvršbe za izterjavo teh stroškov to dejstvo uveljavljal kot ugovorni razlog (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2001/2009 z dne 19. 8. 2009).

9. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju upnikove zahteve je tako pravilna, zato je višje sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep z dne 30. 9. 2013 v zvezi s popravnim sklepom z dne 18. 12. 2013 potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).