Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejstvo, da je udeleženka pridobila nepremičnino z nakupom na javni dražbi v sodnem postopku (izvirno) za zemljiškoknjižni postopek ni pomembno, saj je podlaga vpisu lahko le listina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, med drugim tudi to, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen in da sodna odločba učinkuje proti osebi, ki je vpisana v zemljiški knjigi.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Sežani zavrnilo ugovor zoper sklep, s katerim ni bil dovoljen vpis lastninske pravice pri solastniškem deležu G.B. do 35/100 pri nepremičnini parc. št. 290/40 k.o. L. Sklep Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. In 1 z dne 24.10.2012, ki ga je to okrajno sodišče z obvestilom poslalo v izvedbo zemljiški knjigi, se na tega solastnika kot zastavnega dolžnika ni glasil, zato je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zgolj vpis pri 15/100, last I.B., ki je v izvršilnem postopku bila udeležena kot dolžnica in je pri njenem solastninskem deležu tudi bila vpisana zaznamba sklepa o izvršbi.
Zoper tak sklep se pritožuje M.D. V pritožbi navaja, da je v izvršilnem postopku In 1, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem na Ptuju, kupila na javni dražbi 1 nepremičnine parc. št. 290/40 k.o. L. S sklepom ji je izvršilno sodišče tudi izročilo kupljeno nepremičnino. Ker je sklep o izročitvi nepremičnine pravnomočen, je na izviren način pridobila lastninsko pravico. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je bila pri tej nepremičnini z učinkom z dne 8.5.2000 vknjižena zastavna pravica v korist N. d.d. kot upnice. Zaradi izterjave pogodbeno zavarovane terjatve te upnice se je kasneje vodil izvršilni postopek proti dolžnici I.B. Z dnem 1.3.2005 je kot zastavitelj pristopil k tej hipoteki tudi S.B., ki je pridobil na solastniškem deležu I.B. delež do 35/100. Po smrti S.B. je bil na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča na Ptuju 4.7.2008 vknjižen sin G.B., ki pa je lahko nepremičnino prevzel le s predhodno vknjiženo hipotekarno obremenitvijo. G.B. se v izvršilni postopek ni vključil, ni pa mu tudi ugovarjal. Pri deležu 35/100 ni bila zaznamovana izvršba, ker je zemljiškoknjižno sodišče storilo napako. Ravnalo je v nasprotju s 3. odstavkom 87. člena ZIZ, po katerem se zaznamuje izvršba, če se izvršilni postopek nanaša na hipotekarno zavarovano terjatev, z učinkom od trenutka vknjižbe te hipoteke. Po mnenju udeleženke je za ta postopek bistveno, da je bila pri solastniškem deležu do 1 dolžnice in zastaviteljice I.B. z učinkom od 8.5.2000 vknjižena hipoteka, zato mora ta bremeniti tudi njenega moža, ki je pridobil del njenega solastniškega deleža oziroma sedaj njegovega dediča. Za ta postopek pa je ključnega pomena sodna odločba, po kateri je udeleženka kupila polovico nepremičnine, ki se je prodajala v izvršilnem postopku na javni dražbi. Odločitev zemljiškoknjižnega sodišča je zato napačna in predlaga, da jo pritožbeno sodišče spremeni tako, da dovoli vknjižbo lastninske pravice na udeleženko še pri 35/100 sporne nepremičnine, podrejeno, da v izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
Iz zgodovinskega izpisa je zemljiškoknjižno sodišče pravilno ugotovilo odločilna dejstva: - I.B. je kot solastnica nepremičnine do 1 v zavarovanje terjatve N. d.d. zastavila svoj solastniški delež, zato je prišlo 8.5.2000 do vknjižbe hipoteke pri njenem deležu - izvršilni postopek za poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine je bil uveden pri Okrajnem sodišču na Ptuju pod In 1 in sklep o izvršbi v zemljiški knjigi zaznamovan 25.3.2005 - pred tem pa je 1.3.2005 bila na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju vknjižena solastnina na 35/100 te nepremičnine na S.B., zato je zemljiškoknjižno sodišče lahko vpisalo zaznambo sklepa o izvršbi samo pri deležu I.B. - na podlagi 3. odstavka 87. člena ZZK-1 bi lahko vpisalo sklep o izvršbi z učinkom od 8.5.2000 le, če bi v trenutku, ko je prejelo obvestilo s tem sklepom bila še vedno vpisana pri tej nepremičnini I.B. Do 1/2. Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen postopek. Zemljiškoknjižno sodišče lahko dovoli vpis samo na podlagi listine, ki izpolnjuje pogoje predpisane v 148. členu ZZK-1. Listina, na podlagi katere je bil uveden zemljiškoknjižni postopek, glede na zgoraj predstavljena dejstva, ni izpolnjevala pogojev za vpis solastninske pravice na udeleženko M.D. nad 15/100. Poleg zgoraj navedenih razlogov, ki jih je obsežno in pravilno obrazložilo v izpodbijani odločbi že sodišče prve stopnje, se odločba izvršilnega sodišča tudi ni glasila proti G.B. Trditev, da je napako storilo izvršilno sodišče, ni pomembna. V pravilnost postopka, v katerem je bila izdana odločba izvršilnega sodišča, ki je podlaga vpisu, se namreč zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati. Udeleženka je sama v pritožbi pojasnila, da se izvršilnega postopka G.B. ni udeležil. Tudi če je S.B., njegov pravni prednik, pristopil ob prevzemu solastninskega deleža od I.B. kot zastavni dolžnik, to še ni podlaga, da bi izvršilno sodišče lahko prodalo na dražbi njegov delež, če ni bil hkrati tudi dolžnik v izvršilnem postopku. Zato so te navedbe pritožbe brez pomena, sploh za zemljiškoknjižni postopek.
Zemljiškoknjižno sodišče je ob takšnih podatkih zemljiške knjige in listini, ki je bila podlaga vpisu, odločilo pravilno, ko je vknjižilo udeleženko le pri 15/100 sporne nepremičnine, nad tem solastninskim deležem listina ni dopuščala vknjižbe. Odločitev izpodbijanega sklepa v zavrnilnem delu je zato pravilna in je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 moralo neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Dejstvo, da je udeleženka pridobila nepremičnino z nakupom na javni dražbi v sodnem postopku (izvirno) za zemljiškoknjižni postopek ni pomembno, ker je že pojasnjeno, da je podlaga vpisu lahko le listina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, med drugim tudi to, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen in da sodna odločba učinkuje proti osebi, ki je vpisana v zemljiški knjigi. Sklep o izročitvi nepremičnine udeleženki ne učinkuje proti G.B. Udeleženka je naknadno v spis vložila še sklep In 1 Okrajnega sodišča na Ptuju z dne 15.2.2013. Te odločbe pa pritožbeno sodišče v tem postopku niti mi moglo ocenjevati, saj gre za odločbo, ki je bila izdana po vložitvi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je bil priložen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 21.10.2012 (člen 149 ZZK-1).