Jedro

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti določilo pogodbe, po katerem pristojni organ delavskega direktorja lahko razreši na predlog sveta delavcev družbe iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov in da ima delavski direktor pravico do odpravnine v primeru razrešitve iz nekrivdnih razlogov pod pogoji, ki jih določa ZPPOGD ter ob smiselni uporabi sklepa o določitvi razmerij. To določilo se lahko nanaša le na pravice glede odpravnine po kriterijih iz ZDR, ne pa na postopek razrešitve, ki ni enak postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Postopek razrešitve ali odpoklica je drugačen od postopka redne odpovedi iz krivdnega razloga in z redno odpovedjo delodajalec ne more z enim aktom odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavskemu direktorju in pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, iz katere pravice in obveznosti mirujejo. Istočasno ne moreta biti v veljavi dve pogodbi o zaposlitvi naenkrat. ZDR-1 sicer ne ureja več mirovanja pravic iz delovnega razmerja, kot to izhaja iz odpovedi, pač pa je institut mirovanja nadomeščen in urejen v 53. členu ZDR-1 z naslovom suspenz pogodbe o zaposlitvi. Ta v prvem odstavku določa, da v primerih, ko delavec iz določenih razlogov začasno preneha opravljati delo, pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in jo delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved, ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca. V konkretnem primeru pa ne gre za izredno odpoved niti za postopek za prenehanja delodajalca. Drugi odstavek 53. člena ZDR-1 tudi izrecno določa, da med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela, torej pogodbe o zaposlitvi v suspenzu ni mogoče odpovedati z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek drugemu sodniku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži izdana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 7. 1. 2014, pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas iz katere pravice, obveznosti in odgovornosti mirujejo in delovnega razmerja iz krivdnega razloga z dne 20. 2. 2015 in se hkrati prepoveduje dolžniku oziroma toženi stranki, da stori karkoli, kar bi lahko povzročilo škodo upniku oziroma tožeči stranki v zvezi z opravljanjem njegove funkcije, ... direktor, ki jo upnik oziroma tožeča stranka opravlja pri dolžniku oziroma toženi stranki, hkrati pa se naloži dolžniku - toženi stranki, da upniku oziroma tožniku do pravnomočnosti postopka, v katerem upnik oziroma tožnik izpodbija izdano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma do časa trajanja spora o nezakonitosti izdane odločbe o prenehanju delovnega razmerja, izplačuje plačo, ki bi upniku oziroma tožniku pripadala kot ... direktorju, v višini 4.623,60 EUR bruto.

2. Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sklep in pritožbenemu sodišču predlaga, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje drugemu sodniku. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku izdalo vsebinsko popolnoma enak sklep in ponovno zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, ki je bil podan z namenom zadržanja izdane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov tožniku, ki opravlja funkcijo ... direktorja. Sodišče povzema povsem enake argumente pri svoji odločitvi, kot jih je že v sklepu, ki je bil že enkrat razveljavljen. Tožnik je prepričan, da so podani vsi pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev. Prav tako je tožnik prepričan, da je taka začasna odredba potrebna zaradi odvrnitve težko popravljive oziroma nenadomestljive škode. Poudarja, da je tožnik ... direktor pri toženi stranki in popolnoma jasno je, da bo, v kolikor začasni odredbi ne bo ugodeno njegovemu utemeljenemu predlogu za izdajo začasne odredbe, oteženo ... soupravljanje pri toženi stranki. Ker je po mnenju tožnika sam tožbeni zahtevek utemeljen, se z izdajo začasne odredbe prepreči tudi nastanek za tožnika nepopravljive škode. Tožnik je namreč ostal brez sredstev za življenje, preživlja še dva, res da polnoletna otroka, ki pa sta oba ... športnika (...), vendar pa zaradi razmer, ki vladajo v slovenskem ..., brez sredstev za življenje. Iz navedenega jasno sledi, da bi se z izdajo začasne odredbe odvrnila težko popravljiva škoda za tožnika, tožena stranka pa zaradi takega sklepa ne bi bila skoraj v ničemer prikrajšana, saj predstavlja tožnikova plača zanemarljiv strošek v celotni masi plač pri toženi stranki. Tožnik ponovno poudarja na popolnoma nepravilen postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Trdi, da se smiselno pri odpovedi, razrešitvi ... direktorja morajo uporabljati določila ZSDU. Glede navedbe sodišča prve stopnje, da je A.A., kot direktorica B., sklenila oziroma podpisala s tožnikom pogodbo o zaposlitvi za ... direktorja, kar po mnenju sodišča pomeni, da je zato tudi upravičena podpisati odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika, pa tožnik navaja, da je takšno stališče napačno in pravno zgrešeno. Tožnik opozarja, da sta z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi bili tožniku odpovedani hkrati dve pogodbi o zaposlitvi in sicer za mesto ... direktorja, kot tudi voznika C.. Slednje pogodbe zanesljivo ni podpisala A.A., niti kdorkoli z B., pač pa jo je podpisal takratni direktor tožene stranke. Sodišče bi tako moralo upoštevati določila ZDR kot tudi dejstvo, da pri samem podpisu odpovedi pogodbe o zaposlitvi druge pogodbe o zaposlitvi sploh ni podpisal nihče iz B., pač pa takratni zastopnik tožene stranke. Odpoved vsaj druge pogodbe o zaposlitvi (če bi že bilo stališče sodišča prve stopnje pravilno, pa ni), bi torej lahko podal zgolj direktor tožene stranke. Tudi sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 57/2013, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje v obrazložitvi, se nanaša na popolnoma neprimerljiv in drugačen primer. V tem primeru je šlo za odpoved ... direktorju enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo. V konkretnem primeru pa je šlo za odpoved ... direktorju, ki niti ni bil zastopnik tožene stranke, direktor tožene stranke je, kot je že bilo navedeno v tožbi, že pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi poskrbel, da se je tožnik dne 25. 7. 2014 izbrisal iz podatkovne baze AJPES-a kot ... direktor, kar je tožnik že tudi navedel v tožbi. Tožena stranka ima torej zastopnika, ki ni tožnik, zaradi česar je popolnoma jasno, da bi moral dejanski zastopnik tožene stranke tožniku tudi podpisati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče bi moralo tudi pojasniti, kako ima direktorica B. pravico odpovedati pogodbo o zaposlitvi tožniku tudi za delovno mesto v C., pri čemer sama pogodbe ni nikoli podpisala, niti jo ni podpisal kdorkoli iz B., pač pa jo je podpisal takratni direktor oziroma zastopnik tožene stranke. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna. Tožnik je tudi navedel, da je tožena stranka oziroma njen direktor ves čas vedela, da ima tožnik registriran s.p. za D.. To je tožnik naredil izključno zaradi pomoči brezposelnemu sinu, kot je to navedel že v tožbi. Nikakor s svojo dejavnostjo ni povzročal toženi stranki nikakršne konkurence, tožena stranka je nekaj let za tožnikom registrirala dejavnost ..., ki pa jo, vsaj po vedenju tožnika nikoli ni izvajala. Tožnik bo v spis vložil tudi tonski posnetek seje sveta delavcev (vsi prisotni so vedeli, da se seje sveta delavcev snemajo), ko je direktor tožene stranke na očitek tožnika, da je vedel za njegov s.p., to tudi priznal. Zakaj se sedaj nekateri pri toženi stranki sprenevedajo, tožnik ne ve in niti ne bi glede tega ugibal. Tudi če ZSDU ne vsebuje konkretna določila glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi ... direktorju, nikakor to še ne pomeni, da pridejo v poštev določila ZDR v primeru odpovedi oziroma razrešitve ... direktorja. Direktorica (danes podpisnica odpovedi pogodbe o zaposlitvi) jasno navaja, da ima tožena stranka v skladu z Aktom o ustanovitvi enega ... direktorja, ki ga imenuje in odpokliče skupščina na predlog sveta delavcev družbe in da bi bilo drugačno tolmačenje kršenje predpisov. To je tožnik navedel že v tožbi. Prav tako določilo drugega odstavka 12. člena pogodbe o zaposlitvi nikakor ne daje podlage za uporabo določil ZDR, pač pa se nanaša zgolj na odpravnino in sicer v primeru razrešitve iz nekrivdnih razlogov oziroma razrešitvi iz krivdnih razlogov.

3. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožnika zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrže oziroma kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Tožena stranka je tožniku upravičeno podala odpoved tako pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto ... direktorja kot tudi voznika C. iz delovnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas ter je bila odpoved podana v skladu z določbami ZDR-1, zato tožnik ni izkazal za verjetno, da terjatev do tožene stranke obstaja. Prav tako ni bila izkazana objektivna nevarnost za uveljavljanje terjatev - konkretno nenadomestljiva ali težko odpravljiva škoda. Glede neobstoja pravnega interesa tožena stranka navaja, da je tožniku prenehala pogodba o zaposlitvi na podlagi dne 20. 3. 2015 vročene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot to izhaja iz predložene vročilnice in poročila o opravljeni vročitvi. Glede na navedeno tožnik ne izkazuje pravnega interesa za izdajo predlagane začasne odredbe. Pri tem tožena stranka še navaja, da tožnik izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi že izpodbija v sporu, ki se vodi pred naslovnim sodiščem opr. št. I Pd 410/2015, v katerem pa ni predlagal izdaje začasne odredbe. Zato tožena stranka izpostavlja nemožnost izvršitve predlagane začasne odredbe v predmetnem sporu zaradi vročene izredne odpovedi in zavarovanja tožnika po ZPIZ-2, kot nosilca E.E. s.p. od 20. 3. 2015 dalje. Glede neutemeljenega predloga za izdajo začasne odredbe navaja, da iz predloženega Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo B. d.o.o. iz 18. člena izhaja, da se pravice in obveznosti med ... direktorjem podrobneje uredijo v pogodbi, ki jo v imenu družbe podpiše edini družbenik po predhodnem soglasju skupščine edinega družbenika. Tožena stranka se strinja, da gre v primeru postopka razrešitve ... direktorja in postopka redne odpovedi iz krivdnega razloga za dva postopka. Postopek odpoklica predstavlja zgolj odpoklic iz funkcije … direktorja, odpoved pogodbe in delovnega razmerja pa ima za posledico prenehanje delovnega razmerja v družbi in po prenehanju delovnega razmerja v družbi ob smiselni uporabi določb ZSDU tudi prenehanje funkcije ... direktorja (pogoj za ... direktorja je namreč obstoj delovnega razmerja v družbi in v kolikor ... direktorju preneha delovno razmerje v družbi, so z dnem prenehanja delovnega razmerja v družbi podani razlogi, da se ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev za ... direktorja in se ga razreši in odpokliče - slednje na podlagi smiselne določbe tretjega odstavka 79. člena, 12. in 13. člena in 46. člena ZSDU). Za primer krivdnega razloga sta se stranki v drugem stavku drugega odstavka 12. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 1. 2014 dogovorili za uporabo ZDR. Tožena stranka še pojasnjuje, da je skupščina tožnika kot ... direktorja razrešila in odpoklicala iz krivdnih razlogov 11. 3. 2015, kot izhaja iz že predloženega sklepa. Pred razrešitvijo je tožena stranka sicer zaprosila svet delavcev za podajo ustreznega predloga, vendar pa svet takšnega predloga ni podal. Kot je bilo pravnomočno odločeno s sodbo naslovnega sodišča X Pd 1425/2014, potrjeno s sodbo sodišča druge stopnje X Pdp 334/2015 z dne 30. 3. 2015, pa so se volilna opravila in volitve članov sveta delavcev v F. d.o.o. na volitvah dne 18., 19. in 23.12. 2014, razveljavila. Torej dejansko tožena stranka ni imela zakonito izvoljenega sveta delavcev in že iz navedenega razloga ni mogoče slediti oceni pritožbenega sodišča, da bi morala tožena stranka upoštevati določbo 82. člena ZSDU. V zadevi III Ips 10/2013 je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da sme nadzorni svet odpoklicati ... direktorja tudi samo na podlagi lastnih ugotovitev o hujših kršitvah obveznosti, ki jih ima ... direktor kot član uprave. Upoštevajoč navedeno je sklep skupščine z dne 11. 3. 2005, s katerim je bil tožnik razrešen in odpoklican kot ... direktor, upoštevajoč tudi obsežno obrazložene krivdne razloge, o katerih se je tožnik predhodno tudi izjasnil, zakonit. Upoštevajoč številne kršitve v redni odpovedi, ki so za delavca, ki opravlja funkcijo ... direktorja še posebej nedopustne, nedopustne pa so tudi za delavce na vseh ostalih delovnih mestih pri delodajalcu, je tožena stranka presodila, da v konkretnem primeru ne gre zgolj za odpoklic in razrešitev ... direktorja, pač pa s tožnikom sploh ni mogoče več nadaljevati delovnega razmerja. Neutemeljene so trditve tožnika, da bo oteženo ... soupravljanje. V skladu z 2. členom ZSDU se namreč sodelovanje delavcev pri upravljanju uresničuje s pravico do pobude in odgovora nanjo, s pravico do obveščenosti, s pravico dajanja mnenj in predlogov in odgovorov nanje, z možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj, s pravico soodločanja in zadržanja odločitev delodajalca, s tem, da delavci te pravice uresničujejo kot posamezniki individualno ali kolektivno. Že iz tega razloga ni mogoče slediti tožniku, da bi bilo ... soupravljanje oteženo. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na škodo, ki bi tožniku nastala, ker naj bi „čez noč“ ostal brez sredstev za življenje in mora preživljati še dva, res da polnoletna otroka. Nikakor tudi ni mogoče slediti tožniku, da naj bi tožnikova plača predstavljala zanemarljiv strošek v celotni masi plač pri toženi stranki. Tožnik očitno pozablja, da se tožena stranka financira tudi iz javnih sredstev, pri čemer mora javna sredstva uporabljati zgolj zakonito in namensko. Že iz tega razloga ni podana verjetnost obstoja terjatve in nastanka škode.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. V individualnem delovnem sporu lahko sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje terjatve na podlagi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDDS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), po določbah Zakona o izvršbi (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s sprem.), če ZDSS-1 ne določa drugače. ZIZ opredeljuje pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev (270. in 272. člen ZIZ) ter primeroma našteva vrste teh odredb (271. člen in 273. člen ZIZ). Sodišče lahko izda začasno odredbo le, če so zanjo izpolnjeni vsi zakonski pogoji in v takšni obliki, da se z njo doseže namen zavarovanja terjatve. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ – Ur. l. RS, št. 44/2006 s sprem.) v 272. členu določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve in določa, da mora upnik izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali mu bo terjatev zoper tožnika nastala, poleg tega pa mora izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; - da tožnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

7. Po določilih 273. člena ZIZ pa sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, torej ne določa vrst začasnih odredb taksativno, kar pomeni, da je tožnik lahko predlagal tudi začasno odredbo za zadržanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in prepoved toženi stranki, da stori karkoli, da se lahko prepreči škoda upniku oziroma tožniku v zvezi z opravljanjem njegove funkcije ... direktor ter naloži dolžniku - toženi stranki, da upniku za čas trajanja spora o nezakonitosti izdane odločbe o prenehanju delovnega razmerja izplačuje plače, ki bi upniku pripadala kot ... direktorju v višini 4.623,60 EUR bruto.

8. Pritožbeno sodišče uvodoma navaja, da je v sklepu v zadevi Pdp 355/2015 z dne 9. 4. 2015, s katerim je ugodilo pritožbi tožnika, izpodbijani sklep o zavrnitvi začasne odredbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, zavzelo jasna stališča glede tega, kdo lahko poda delavcu odpoved pogodbe o zaposlitvi in tudi navedlo, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za funkcijo ... direktorja družbe G. d.o.o., kar pomeni, da je d.o.o. samostojen pravni subjekt, ki ga načelno zastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali od njega pisno pooblaščena oseba. Jasno je tudi navedlo, da iz do tedaj predloženih dokazov izhaja, da je bil tožnik s sklepom skupščine družbe B. d.o.o. imenovan za ... direktorja družbe G. d.o.o. z dnem 1. 1. 2013 za mandatno dobo dveh let, pri čemer je v nadaljevanju edini družbenik družbe na podlagi sklepa skupščine družbe B. d.o.o., sprejel sklep o uskladitvi trajne mandatne dobe ... direktorja z določili spremenjenega akta o ustanovitvi družbe G. d.o.o. z dosedanjih 2 na 5 let tako, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, za čas trajanja mandata ... direktorja, ki poteče z dnem 1. 1. 2018. Pritožbeno sodišče je tudi navedlo jasne pravne podlage za odločanje in med drugim navedlo tudi Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/1993 - ZSDU).

9. Ob navedenem pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo jasnih napotil pritožbenega sodišča, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da se na podlagi določil 356. člena ZPP zadeva dodeli v nov postopek drugemu sodniku skladno z določili veljavnega Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 17/1995 s sprem.).

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka že po odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe 23. 3. 2015 predložila v spis vrsto dokazov in podala med drugim tudi navedbe, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati iz razloga, ker lahko upošteva le navedbe in predložene dokaze do tega datuma. Tako pritožbeno sodišče pri reševanju navedene začasne odredbe med drugim ne more upoštevati navedb tožene stranke, da tožnik nima pravnega interesa za izdajo začasne odredbe, ker je tožniku prenehala pogodba o zaposlitvi na podlagi dne 20. 3. 2015 vročene nove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar naj bi izhajalo iz vročilnice in poročila o opravljeni vročitvi. Postopek glede zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa se vodi pred sodiščem pod opr. št. I Pd 410/2015, v katerem pa tožnik ni predlagal začasne odredbe. Tožena stranka se pri tem tudi sklicuje na predložene dokaze, ki pa jih v predmetnem postopku ni niti predložila. Pritožbeno sodišče tudi poudarja, da v predmetni zadevi ne rešuje očitno kasneje podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika, pač pa zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 7. 1. 2014, pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas iz katere pravice, obveznosti in odgovornosti mirujejo in delovnega razmerja iz krivdnega razloga z dne 20. 2. 2015, ki jo je podala tožena stranka tožniku ter v tem postopku podan predlog za izdajo začasne odredbe.

11. Sodišče ponavlja razloge, ki jih je podalo že v sklepu Pdp 355/2015 z dne 5. 4. 2015. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) v 20. členu ureja, kdo je delodajalec in sicer določa, da če je delodajalec pravna oseba, lokalna skupnost ali podružnica tuje družbe ali druge organizacije, nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba (1. odstavek 20. člena ZDR-1). Kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, nastopa v imenu delodajalca organ, ki je po zakonu oziroma aktih družbe (akt o ustanovitvi, družbena pogodba, statut) pristojen za zastopanje delodajalca proti poslovodnim osebam, če le-tega ni, pa lastnik (3. odstavek 20. člena ZDR-1). Kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo v času ustanavljanja delodajalca, nastopa v imenu delodajalca ustanovitelj (4. odstavek ZDR-1). Ob tem dodatno navaja, da sodbe na katere se sklicuje sodišče prve stopnje niso primerljive s predmetno zadevo, pri čemer iz zadeve VIII Ips 57/2013 izhaja, da je šlo za odpoved glavnemu direktorju enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, pri čemer pa tožnik ni zakoniti zastopnik tožene stranke in v konkretnem primeru ima tožena stranka zakonitega zastopnika, pri tem pa je pomembno tudi to, da postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odpoklic in razrešitev nista enaka, kot je že navedeno v sklepu pritožbenega sodišča. Prav tako citirane zadeve pritožbenega sodišča niso primerljive, saj je šlo v teh primerih za razrešitev zakonitega zastopnika delodajalca, v konkretnem primeru pa gre za ... direktorja, ki ni zakoniti zastopnik, zakoniti zastopnik pa še vedno obstaja, pri čemer ima pravice in dolžnosti za odločanje o delovnih razmerjih delavcev po ZDR-1. 12. Ugotoviti je tudi, da je tožnik bil na predlog sveta delavcev tožene stranke s sklepom skupščine družbe B. d.o.o., imenovan za ... direktorja družbe G. d.o.o. z dnem 1. 1. 2013 za mandatno dobo 2 let, pri čemer je v nadaljevanju edini družbenik družbe na podlagi sklepa skupščine družbe B. d.o.o., sprejel sklep o uskladitvi trajanja mandatne dobe ... direktorja z določili spremenjenega akta o ustanovitvi družbe G. d.o.o. z dosedanjih dveh na pet let tako, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, za čas trajanja mandata ... direktorja, ki poteče z dnem 1. 1. 2018. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/1993 - ZSDU) v 81. členu določa, da družba z dvotirnim sistemom upravljanja, kjer je zaposlenih več kot 500 delavcev, ima ... direktorja, ki ga predlaga v upravo družbe svet delavcev (prvi odstavek 81. člena ZSDU). V družbi z enotirnim sistemom upravljanja, kjer je zaposlenih več kot 500 delavcev je na predlog sveta delavcev eden od predstavnikov delavcev v upravnem odboru imenovan za izvršnega direktorja (drugi odstavek 81. člena ZSDU). V družbi, kjer je zaposlenih manjše število delavcev, se lahko imenuje ... direktorja v upravo družbe ali predstavnika delavcev v upravnem odboru za izvršnega direktorja, če je tako določeno z dogovorom med svetom delavcev ali delodajalcem (tretji odstavek 81. člena). Ob navedenem prvi odstavek 82. člena ZSDU določa, da na predlog sveta delavcev imenuje ... direktorja kot člana uprave družbe nadzorni svet, predstavnika delavcev za izvršnega direktorja upravnega odbora pa upravni odbor. Po oceni pritožbenega sodišča bi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru moralo upoštevati določila drugega odstavka 82. člena ZSDU, ki določajo, da se za odpoklic ... direktorja v upravi družbe ali predstavnika delavcev med izvršnimi direktorji upravnega odbora, smiselno uporabljalo določbe, ki veljajo za imenovanje. Tako je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da 12. člen pogodbe o zaposlitvi določa, da je potrebno v konkretnem primeru uporabiti določilo 12. člena pogodbe, ki sicer določa, da pristojni organ lahko na predlog sveta delavcev družbe ... direktorja razreši iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov (prvi odstavek), drugi odstavek pa določa, da ima … direktor pravico do odpravnine v primeru razrešitve iz nekrivdnih razlogov pod pogoji, ki jih določa ZPPOGD ter ob smiselni uporabi sklepa o določitvi razmerij, v primeru krivdnih razlogov se upošteva Zakon o delovnih razmerjih. Navedeno določilo se lahko nanaša le na pravice glede odpravnine po kriterijih iz ZDR, ne pa na postopek razrešitve, ki nedvomno ni enak postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Prav tako iz Akta o ustanovitvi tožene stranke (predloženem sicer po odločitvi o začasni odredbi) 13. člena izhaja, da ima družba enega … direktorja, pri čemer na podlagi 14. člena Akta ... direktorja imenuje in odpokliče skupščina edinega družbenika na predlog sveta delavcev družbe. Seveda pa je v konkretnem primeru bila tožniku podana redna odpoved dveh pogodb o zaposlitvi in sicer pogodba o zaposlitvi za delovno mesto ... direktorja in voznika F.. Tako je tolmačenje sodišča prve stopnje o istočasni redni odpovedi dveh pogodb o zaposlitvi iz krivdnega razloga nepravilno, saj pogodba o zaposlitvi za ... direktorja ne more biti manj ugodna kot to določa Akt o ustanovitvi tožene stranke in ZSDU.

13. Poudariti tudi je, da je povsem nesprejemljivo stališče, ki ga je sprejela tožena stranka, da glede na to, da je delavec kršil pogodbene in druge obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi in delovnega razmerja in je v celoti porušeno zaupanje delavca, z delavcem delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati. Zato delodajalec delavcu iz krivdnega razloga odpoveduje tako veljavno pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 7. 1. 2014, ki je sklenjena za mandat ... direktorja, kot tudi pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas za delovno mesto voznika F., iz katere pravice, obveznosti in odgovornosti za čas veljavnosti pogodbe št. ... z dne 7. 1. 2014 mirujejo ter delovno razmerje, ki ga ima delavec pri delodajalcu sklenjeno za nedoločen čas. Postopek razrešitve ali odpoklica je drugačen od postopka redne odpovedi iz krivdnega razloga in z redno odpovedjo delodajalec ne more z enim aktom odpovedati pogodbe o zaposlitvi ... direktorju kot pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, iz katere pravice in obveznosti mirujejo. Istočasno ne moreta biti v veljavi dve pogodbi o zaposlitvi naenkrat. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) sicer ne ureja več mirovanja pravic iz delovnega razmerja, kot to izhaja iz odpovedi, pač pa je institut mirovanja nadomeščen in urejen v 53. členu ZDR-1 z naslovom suspenz pogodbe o zaposlitvi, ki izrecno v prvem odstavku določa, da v primerih, ko delavec iz določenih razlogov začasno preneha opravljati delo, pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in jo delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved, ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca, v konkretnem primeru pa ne gre za izredno odpoved niti za postopek za prenehanja delodajalca. Drugi odstavek 53. člena ZDR-1 tudi izrecno določa, da med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela, torej pogodbe o zaposlitvi v suspenzu ni mogoče odpovedati z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Navedeno bo moralo sodišče presojati pri odločitvi glede verjetnosti obstoja terjatve.

14. Glede nevarnosti zatrjevane nenadomestljive ali težko odpravljive škode, pa bo moralo sodišče upoštevati, da 3. člen pogodbe o zaposlitvi tožnika za funkcijo ... direktorja z dne 7. 1. 2014, ki ureja obveznosti in pravice pogodbenih strank in določa, da: „... direktor sodeluje z direktorjem v skladu s tem dogovorom, s tem, da zastopa in predstavlja interese zaposlenih glede kadrovskih in socialnih vprašanj. O predvidenih odločitvah poslovodje - direktorja, obvešča ... ter po predhodnem usklajevanju o predlogih in stališčih zaposlenih tekoče seznanja poslovodjo - direktorja in v zvezi s tem predlaga ustrezne rešitve, ki so v interesu in uspešnega poslovanja družbe. ... direktor sodeluje s kadrovsko-socialno službo v družbi in ima v dogovoru z direktorjem pravico zahtevati kakršnekoli podatke in poročila v skladu z ZSDU pri upravljanju in drugimi zakoni in podzakonskimi akti, pooblaščeni vodilni delavci na teh področjih pa so mu jih dolžni posredovati. ... direktor sodeluje pri odločanju v statusnih, kadrovskih in socialnih vprašanjih, določenih z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in predstavlja interese delavcev glede teh vprašanj. V okviru pristojnosti ... direktorja iz prejšnjega odstavka tega člena, ima ... direktor pravico in dolžnost, da: - sodeluje pri prenovi družbe (statusna vprašanja) in pri pripravi gradiv za sklepe direktorja družbe s tem v zvezi; - sodeluje pri reševanju kadrovskih vprašanj in sicer v zvezi s: potrebo po novih delavcih (število in profili); sistemizacijo delovnih mest; razporejanjem večjega števila delavcev iz kraja v kraj, sprejemanjem aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja; zmanjševanjem števila delavcev; sprejemanjem splošnih pravil o disciplinski odgovornosti, ter pri pripravi gradiv za sklepe direktorja družbe s tem v zvezi; - sodeluje pri pripravi gradiv za sklepe direktorja družbe na področju kolektivne pogodbe, internih splošnih aktov, plačnega sistema, počitniškega standarda in drugih socialnih vprašanj.“ Navedeno bo moralo sodišče presojati in ugotavljati, ali že to samo po sebi predstavlja nenadomestljivo škodo v smislu pravic in dolžnosti na funkciji ... direktorja, ki ima posebne pravice tudi po ZSDU.

15. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek, za kar je imelo pravno podlago v določilih 3. točke 365. člena ZPP.