Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vprašanje, kje se otrok šola in kje bo živel, je v skladu s sodno prakso vprašanje izvrševanja roditeljske pravice, zato se morata o njem starša sporazumeti, če sporazuma ni, o tem odloči sodišče.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu delno ugodilo predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe tako, da je nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za vpis hčerke v srednjo šolo - Gimnazija X., izobraževalni program umetniška gimnazija - smer ... ter za namestitev hčerke v Dijaški dom v šolskem letu 2021/2022 (1.) in nasprotnemu udeležencu naložilo, da izroči hčerki oziroma njeni materi vse šolske in osebne stvari hčerke, ki jih ima v posesti, v roku 3 dni od prejema sklepa (2.). Za primer kršitve začasne odredbe je bila kršitelju izrečena kazen v višini 500,00 EUR (3.).
2. Odločitev sodišča v laični pritožbi izpodbija nasprotni udeleženec. V obrazložitvi navaja, da hčerki igranje in nastopanje pred publiko ni pisano na kožo, zato se je gledališki šoli, ki naj bi jo obiskovala že v osnovni šoli, izogibala. Priznava, da je hčerka v 1. letniku gimnazije pogosto izostajala od pouka na daljavo, ker jo je mati spodbujala k zanemarjanju šolskih obveznosti z obljubami, da naslednjo leto tako ali tako gre v X. A. A. je do sedaj doživela več uspehov pri pisanju tekstov in pesmi. Prejela je prvo nagrado na vseslovenskem osnovnošolskem natečaju v 9. razredu v tujejezičnem spisu - ... Takšne spretnosti bi na klasični gimnaziji, kot je Gimnazija Y., lahko razvijala. To bi bilo v njeno največjo korist. Deklica ima težave s socializacijo in se posledic svojega trenutnega ravnanja ne zaveda kot tudi ne, da mati z njo manipulira. A. A. je že večkrat bežala od matere v krizni center, k očetu domov, ali pa se je skrivala in potikala pod mostovi B. Zato bi bilo prav, da bi sodišče dovolilo, da ima dekličina mati z njo stike samo pod nadzorom.
3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Vprašanje, kje se otrok šola in kje bo živel, je v skladu s sodno prakso vprašanje izvrševanja roditeljske pravice, zato se morata o njem starša sporazumeti, če sporazuma ni, o tem odloči sodišče. Z izdano začasno odredbo je sodišče nadomestilo soglasje očeta za vpis v Srednjo šolo in Dijaški dom v X. in tako uredilo sporno vprašanje izvrševanja roditeljske pravice med udeležencema.
6. Mld. hči udeležencev postopka je stara 16 let in je vpisana v 1. letnik Gimnazije Y. Da je gimnazija za deklico prezahtevna, ne navaja samo njena mati, to sledi tudi iz dopisa gimnazije z dne 16. 2. 2021, v katerem je navedeno, da je A. A. z opravljanjem šolskih obveznosti tako močno v zaostanku, da zelo težko spremlja pouk in se ustrezno odziva in da zato nujno potrebuje strokovno pomoč, ker njene težave presegajo okvir pomoči, ki jo lahko nudi šola oziroma šolska svetovalna služba. V času od 1. 9. 2020 do 15. 1. 2021 je od pouka izostala 132 ur, od tega 89 neopravičeno, zaradi česar ji grozi izključitev. Od 14 predmetov je samo pri petih ocenjena pozitivno. Dekle je otrok s posebnimi potrebami, ki pri svojem delu potrebuje pomoč in strukturirano okolje, zato se na zahtevni klasični gimnaziji ne znajde najbolje.
7. Postopka se udeležuje tudi A. A. in izraža željo, vpisati se v Umetniško gimnazijo v X. Želi si, da bi bivala v dijaškem domu. Svoje želje je ponovila tudi v telefonskem pogovoru s CSD.
8. Iz mnenja, ki ga je CSD podal 17. 3. 2021, sledi, da je dekle glede na svojo starost, življenjske izkušnje, vključenost v dodatno strokovno pomoč za premagovanje ovir in primanjkljajev, sposobna razumeti pomen in posledice svoje odločitve o spremembi izobraževalnega programa in bivanja. V takšni situaciji neupoštevanje dekletovega mnenja, predstavlja ogrožanje njenega razvoja. Pričakovati je, da bo A. A. z vpisom v gimnazijo v X. in namestitvijo v dijaški dom lahko začela s postopkom osamosvajanja in se distancirala od konfliktnega odnosa med staršema, ki jo ogroža, kar bo koristilo njenemu nadaljnjemu razvoju.
9. Na podlagi navedenega se tudi pritožbeno sodišče strinja, da izdana začasna odredba zasleduje največjo korist mld. A. A., ki se bo lahko vpisala v izobraževalni program na željeni šoli glede na to, da ne kaže, da bo uspešno zaključila 1. letnik na sedanji šoli.
10. Pritožba nasprotnega udeleženca se tako pokaže kot neutemeljena in ker sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
11. Izrek o stroških postopka je odpadel, ker jih nasprotni udeleženec ni priglasil.