Jedro

Za prestane in bodoče bolečine v zvezi s poškodbo štirih prstov desne roke, s posledično amputacijo kazalca in sredinca v višini srednjega členka, je sodišče prisodilo tožniku pravično odškodnino, ko mu je priznalo: za telesne bolečine 1,200.000,00 SIT, za strah 300.000,00 SIT, za skaženost 1,000.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2,400.000,00 SIT.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (zavrnilnem) potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku, z upoštevanjem njegove 30 % soodgovornosti, odškodnino za telesne bolečine 840.000,00 SIT, za strah 210.000,00 SIT, za skaženost 700.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenje aktivnosti 1,680.000,00 SIT oz. skupaj 3,430.000,00 SIT in odškodnino za premoženjsko škodo, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki od odškodnine za negmotno škodo tečejo od sodbe dalje, od odškodnine za gmotno škodo pa od dneva zapadlosti posameznih zneskov te škode. Odločilo je tudi, da mora tožena stranka povrniti tožniku njegove pravdne stroške v znesku 365.494,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila. S sklepom pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper zavrnilni del sodbe in sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks se je pritožil tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Stališče sodišča prve stopnje o njegovi sokrivdi za škodni dogodek je neutemeljeno. Napačno je namreč ugotovilo, da je spadalo čiščenje poti ob strgalcu transportnega traku v delovno zadolžitev strežnika traku in da bi zato moral na dan škodnega dogodka najprej očistiti pot in šele nato delati obhod transportnega traku. Njegova zadolžitev je bila odstranjevati led na bobnu, ne pa čistiti tla. Glede višine odškodnine za nematerialno škodo je sodišče prve stopnje sicer temeljito razčistilo dejansko stanje, napravilo pa je napačne zaključke in mu zaradi tega prisodilo prenizko odškodnino za nematerialno škodo. Za telesne bolečine je zahteval 2,000.000,00 SIT in taka odškodnina bi bila realna. Poškodbo je utrpel 6.2.1996, zdravljenje pa je bilo zaključeno v avgustu 1996. Ves čas zdravljenja je trpel telesne bolečine, ki so bile izjemno hude. Za strah je zahteval 1,000.000,00 SIT odškodnine. Taka odškodnina bi bila utemeljena, saj je ob nesreči utrpel izjemno hud strah, ki je trajal ves čas zdravljenja, ker se je bal, kako bo kot invalid lahko opravljal svoje delo. Škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi iznakaženosti je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo. Prenizka pa je po njegovem mnenju tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Zahteval je 2,400.000,00 SIT.

Tožnik je zelo mlad, po poklicu je tesar, a se je izobraževal za električarja. Tega poklica pa ne bo mogel nikoli opravljati, ker ima težave pri finejših delih. Tudi težjih del ne bo mogel opravljati, ker je okrnjena groba moč desnice. Utemeljenost zahtevka za materialno škodo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, a ga napačno znižalo za delež sokrivde. To velja tudi za pravdne stroške.

Napačna je tudi zavrnitev njegovega predloga za oprostitev sodnih taks, saj je le-ta utemeljen glede na njegove osebne dohodke in premoženjske razmere.

Pritožba ni utemeljena.

O soodgovornosti tožnika: Sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov v pravilnost dejanskih ugotovitev in materialnopravnih zaključkov sodišča prve stopnje glede soodgovornosti tožnika za škodni dogodek in iz njega izvirajočo škodo. V celoti se strinja s pravilnimi in izčrpnimi razlogi, ki jih navaja sodišče prve stopnje v sodbi. Glede na pritožbene trditve tožnika k tem razlogom le še dodaja: Med tožnikove delovne naloge v času nezgode, ko je bil s strani tožene stranke dodeljen na delo v Termoelektrarno Trbovlje, je po ugotovitvi sodišča prve stopnje spadalo poleg čiščenja transportnega traku in okolice traku tudi čiščenje poti ob transportnem traku, do padca in poškodbe tožnika pa je prišlo zaradi poledenelih tal pri transportnem traku. Tožnik, ki v pritožbi zanika, da bi čiščenje poti ob transportnem traku spadalo med njegove delovne naloge, pa je očitno pozabil, da je sam na glavni obravnavi dne 9.2.1998 (izpoved na list. št. 37) kar dvakrat izpovedal, da je bila njegova delovna naloga tudi čiščenje poti ob transportnem traku. Enako je izpovedal tudi kot priča zaslišani F. S. (izpoved na list. št. 39) in priča J. K. (izpoved na list. št. 48 oz. 49). Tožnikovo premajhno skrbnost pri čiščenje poti ob transportnem traku je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot tožnikov prispevek k nastanku škodnega dogodka do 30 %. V smislu tretjega odst. 177. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR je za delež krivdne odgovornosti tožnika pravilno zmanjšalo odgovornost tožene stranke po načelih domnevne vzročnosti.

Sodišče druge stopnje je zato mnenja, da je v tem delu, kolikor napada odločitev o njegovi soodgovornosti, pritožba tožnika neutemeljena.

Telesne bolečine: Za pritožbene trditve tožnika, da je trpel ves čas zdravljenja (ki je po podatkih spisa trajalo šest mesecev oz. od 6.2.1996 do 1.8.1996) telesne bolečine, ki so bile izjemno hude, ni podlage v izvedenih dokazih. Iz izpovedi tožnika in mnenja izvedenca medicinske stroke namreč izhaja, da je tožnik trpel izjemno hude bolečine le prve dni po poškodbi. Hujše telesne bolečine je kasneje trpel še pri odstranjevanju žice iz palca. Ostale telesne bolečine so bile manjše intenzivnosti. Telesne bolečine pa so trajale od poškodbe do konca hospitalizacije in nato še ob delovni terapiji, ki jo je imel dva meseca po dvakrat tedensko. Za vse ugotovljene prestane telesne bolečine in neprijetnosti odmerjena odškodnina 1,200.000,00 SIT oziroma z upoštevanjem tožnikove sokrivde prisojena odškodnina 840.000,00 SIT ni prenizka.

Strah: Za to obliko škode je sodišče prve stopnje tožniku odmerilo 300.000,00 SIT odškodnine in mu z upoštevanjem deleža sokrivde prisodilo 210.000,00 SIT. Taka odškodnina je po mnenju sodišča druge stopnje ustrezna glede na ugotovljeno stopnjo in trajanje strahu, ki ga je tožnik prestal ob sami nezgodi, kakor tudi kasneje, ko je bil v strahu za izid zdravljenja. Do višje odškodnine iz tega naslova glede na konkretne okoliščine primera in primerjavo odškodnin z drugimi podobnimi škodnimi primeri tožnik tudi po mnenju sodišča druge stopnje ni upravičen.

Duševne bolečine za zmanjšanje življenjske aktivnosti: Tudi pri odmeri odškodnine za to obliko nepremoženjske škode je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. V zadostni meri je vrednotilo tožnikovo mladost v času poškodbe in trajanje duševnih bolečin za zmanjšanje življenjske aktivnosti. Njegovo nezmožnost za opravljanje del električarja je v zadostni meri upoštevalo in vrednotilo v okviru nezmožnosti za opravljanje del, kjer je potreben fin prijem z desnico in v okviru nezmožnosti opravljati težja dela, kjer je potrebna groba moč desnice. Tožnik je namreč šolanje na elektro šoli končal že pet let pred nezgodo, pa do nezgode še ni pridobil poklica električarja.

Pritožba tožnika zoper odmero vseh oblik nepremoženjske škode razen za skaženost (ki jo tožnik ne izpodbija) je glede na vse navedeno po mnenju sodišča druge stopnje neutemeljena.

Oprostitev plačila sodnih taks: Po drugem odst. 172. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP bi moral tožnik za taksno oprostitev izkazati, da plačila sodnih taks ne zmore, ker bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam in člani njegove družine. Tožnik tega v postopku na prvi stopnji ni dokazal, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. V predlogu namreč ni navedel nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale oprostitev plačila sodnih taks, zaslišan kot stranka (na list. št. 12 in 37) pa tudi ne. Iz drugih dokazov v spisu izhaja, da je tožnik zaposlen in prejema dohodek, iz predloženega potrdila o premoženjskem stanju (listina A6) pa izhaja, da živi skupaj s starši in torej nima drugih družinskih članov, ki bi jih bil po zakonu dolžan preživljati.

Sodišče druge stopnje je glede na vse navedeno neutemeljeno pritožbo tožnika zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu in izreku o oprostitvi plačila sodnih taks potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (368. čl. in 2. tč. 380. čl. ZPP).