Jedro

Spremenijo se lahko le tisti podatki, vpisani v uvozni carinski deklaraciji, od katerih je odvisen obračun carine in drugih uvoznih dajatev, ki ne ustrezajo podatkom iz listin, priloženih uvozni carinski deklaraciji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 712/96-11 z dne 11.1.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 7.3.1996, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Carinarnice L. z dne 31.3.1995. Z navedeno odločbo je Carinarnica L. zavrnila zahtevek tožeče stranke za spremembo podatkov v uvozni carinski deklaraciji z dne 2.12.1994, Carinske izpostave A.B., ker je ugotovila, da se podatki v uvozni carinski deklaraciji (v nadaljevanju UCD) in v dokumentih, priloženih tej UCD, ujemajo in ni razlogov, da bi se spremenili. Tožeča stranka je zahtevala spremembo podatkov v navedeni UCD tako, da se uporabi 57. člen Carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 10/76 do 21/90, v nadaljevanju CZ) in spremeni stopnja carine in posebne davščine za izravnavo davčne obremenitve.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je ob nesporni ugotovitvi, da tožeča stranka v postopku carinjenja ni uveljavljala uporabe določbe 57. člena CZ in k UCD ni predložila potrdila o poreklu blaga, izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in da temelji na zakonu. Potrdilo o poreklu blaga je listina, ki se zaradi uveljavljanja posebnih pravic v carinskem postopku lahko predloži le v postopku carinjenja. Zahtevana sprememba UCD predstavlja dejansko uveljavljanje posebnih pravic v carinskem postopku, ki se skladno z določbami CZ lahko uveljavljajo le ob uvozu z vpisom v rubriko 7/a UCD. Skladno z 270. členom CZ pa se lahko spremenijo le tisti podatki, vpisani v deklaracijo, od katerih je odvisen obračun carine in drugih uvoznih dajatev, ki ne ustrezajo podatkom iz listin, predloženih deklaraciji. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da se podatki v UCD in v UCD priloženih dokumentih ujemajo in zato ni razloga, da bi se spreminjali. Na podlagi 270. člena CZ oprostitev ni možno naknadno uveljavljati. Določba 251. člena CZ, na katero se sklicuje tožeča stranka, ureja izdajo odločbe o začasnem obračunu uvoznih dajatev na podlagi podatkov o vrednosti, količini in kakovosti blaga, ki se po tej določbi lahko štejejo za začasne in njena uporaba za v tem postopku ugotovljeno dejansko stanje ne pride v poštev.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da gre za specifično situacijo v času razpada Jugoslavije. Pri tem pa je treba upoštevati, da dikcija CZ ni mogla biti uporabljena v smislu novo nastalih držav na tleh bivše Jugoslavije, kajti CZ je bil, kot zvezni zakon, naravnan zoper tuje države in ne zoper novo nastale države, ki so nastale po razpadu nekdanje skupne države. Ker gre za ustaljene trgovske povezave med bivšimi poslovnimi partnerji, bi moralo sodišče prve stopnje to specifično stanje upoštevati. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo proti odločbi tožene stranke in za zavrnitev navedlo pravilne razloge. Ti razlogi imajo podlago v podatkih in listinah v upravnih spisih ter v določbah CZ, na katere se, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, sklicuje tožena stranka in sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se s temi razlogi strinja in jih ne ponavlja.

Pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na uporabo CZ, niso upoštevni. Jugoslovanski carinski zakon je bil prevzet v slovensko zakonodajo z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91), ki je v 4. členu določil, da se do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor s tem zakonom ni določeno drugače. Pristojnosti, ki so jih imeli po nekdanjih zveznih predpisih organi in organizacije SFRJ, pa so, v skladu z navedenim ustavnim zakonom, prešle na organe in organizacije Republike Slovenije. Carinski zakon (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 40/99, 32/99) je z 189. členom določil 1. januar 1996 kot datum, ko se preneha uporabljati jugoslovanski carinski zakon in podzakonski predpisi, izdani na njegovi podlagi. Pritožbene navedbe, da gre v obravnavanem primeru za specifično stanje, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje upoštevati, na drugačno odločitev pritožbenega sodišča, glede na navedeno, ne morejo vplivati. Carina je javna dajatev, ki jo država prejme od lastnika blaga, ko to preide državno mejo. Carinske obveznosti so določene z zakonom. To pa pomeni, da pri odločanju o njih ni mogoče upoštevati stanj, ki jih zakon posebej ne predvideva. Pa tudi je prvostopni upravni organ v odločbi z dne 31.3.1995, upošteval določbe takrat še veljavnega CZ.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.