Jedro

Znesek 12.300 EUR predstavlja pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi ugriza psa.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba spremeni: a) v 2. točki izreka (dopolnilna sodba) tako, da sta toženca v roku 15 dni nerazdelno dolžna plačati tožnici tudi znesek 5.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.9.2012 dalje do plačila, višji zahtevek pa se zavrne; b) v 3. točki izreka (stroškovni del odločitve) tako, da se ta točka glasi: Tožena stranka je v roku 15. dni od prejema te drugostopenjske sodbe dolžna plačati tožeči stranki 1.559,20 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanem pa nespremenjenem delu sodba in dopolnilna sodba potrdita.

II. Tožena stranka je v roku 15. dni od prejema drugostopenjske sodbe dolžna tožeči stranki plačati 595,84 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Za škodo, ki jo je utrpela zaradi ugriza psa, je tožnici s sodbo (1. točka izreka) prisojena odškodnina v višini 6.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje (za nematerialno škodo) in 253,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.7.2012 dalje (za materialno škodo). Z dopolnilno sodbo, ki je po svoji vsebini popravni sklep, je izrek sodbe popravljen tako, da je vanj vstavljena pomotoma izpadla 2. točka, ki se glasi: „2. V presežku nad prisojenim zneskom se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne.“. Glede pravdnih stroškov je s sodbo (3. točka izreka) odločeno, da sta jih toženca dolžna povrniti tožeči stranki v višini 789,75 EUR.

2. Pritožujeta se obe pravdni stranki. Tožeča stranka zoper sodbo in dopolnilno sodbo (popravni sklep), tožena stranka pa zoper sodbo.

3. Tožeča stranka se pritožuje zoper zavrnilni del odločitve in odločitev o stroških postopka. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo odškodnina prisojena skladno s 179. čl. Obligacijskega zakonika. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Meni, da ugotovljenih telesnih bolečin in nevšečnosti sodišče ni ustrezno ovrednotilo. Opozarja na dvajset dni trajajoče stalne hude bolečine. Rana je bila vneta in boleča, golen otekla zaradi infekta, zaradi česar so moral rano dvakrat razpreti in očistiti gnoj. Opozarja na občasne bolečine ob zdravniških posegih – previjanje in spiranje rane, menjava oblog, odstranjevanje šivov .. in na bolečine ob začetku obremenjevanja noge. Te bolečine je izvedenec kumulativno opredelil kot hude v trajanju desetih dni in teden dni. Stalne lahke bolečine so trajale mesec dni, občasne lahke bolečine pa tožnica še sedaj trpi ob obremenjevanju levega gležnja, pritisku na brazgotino nad Ahilovo peto, ob spremembah vremena, mišični preutrujenosti. Opozarja tudi na nevšečnosti med zdravljenjem. Tožnica je imela kar 38 pregledov pri zdravniku, jemala analgetike in protibolečinska sredstva, nosila longeto, hodila ob opornici. Pri osebni higieni je potrebovala pomoč. Neprijetno je bilo razgibavanje gležnja in dvakraten odvzem brisa iz rane; neugodna je bila izpostavljenost rentgenskemu sevanju, lokalna anestezija, injekcija seruma proti zastrupitvi, odstranitev šivov ... Povzema ugotovitve o tožničini zmanjšani fizični sposobnosti in navaja, da je tožnica zaradi omejitev, ki jo spremljajo, manj samozavestna in manj sposobna. Meni, da bi bila za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti primerna odškodnina v višini 7.500,00 EUR. Povzema tudi ugotovitve o strahu, ki ga je tožnica utrpela. Opozarja na hud primaren strah in strah za izid zdravljenja. Strah je bil tako hud, da je povzročil psihične težave; zdravnik je ocenil, da je potrebna obravnava pri psihologu. Meni, da pri odmeri stroškov sodišče ni upoštevalo vseh priglašenih stroškov postopka.

4. Tožena stranka uveljavlja vse tri, s prvim dostavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga znižanje prisojene odškodnine tako, da bo tožnici prisojeno le 4.200,00 EUR odškodnine za nematerialno škodo. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Meni, da je za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti prisojena odškodnina previsoka. Ocenjuje, da bi bila glede na ugotovljeno dejansko stanje primerna odškodnina v višini 1.500,00 EUR. Opozarja, da ugotovitve sodišča o tej škodi presegajo po tožnici zatrjevano škodo, kajti tožnica je zatrjevala, da zaradi bolečin težko stoji, kar jo ovira pri delu v službi, ugotovitve sodišča pa so obsežnejše. Tožničina izpoved ne more nadomestiti trditvene podlage. Tudi strah ocenjuje za previsoko ovrednoten. Navaja, da se pri prometnih nesrečah, kjer je primarni strah na ravni smrtnega strahu, odškodnine za strah gibljejo okrog 500,00 EUR. Ugotovitev, da je strah trajal pet minut, presega trditveno podlago. Opozarja, da tudi sekundarnega strahu tožnica ne zatrjuje. Meni, da bi bila primerna odškodnina: 2.200,00 EUR z telesne bolečine in nevšečnosti, 1.500,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in 500,00 EUR za primarni strah.

5. Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena. Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

6. Zaradi pasjih ugrizov je tožnica utrpela rane na zunanji in zadnji strani leve goleni. Prekinjeni so bili vsi sloji kože in del podkožja, kar je imelo za takojšnjo posledico oslabelost in bolečine v goleni in gležnju ter krvavitev navzven in navznoter med tkiva v okolici ugriznin. Poškodovana je bila tudi veja kožnega mečnega živca nad Ahilovo tetivo. Materialna podlaga za določitev odškodnine je 179. čl. Obligacijskega zakonika. Pravična denarna odškodnina je pravni standard, ki ga mora sodišče napolniti tako, da je oškodovancu zagotovljena primerna satisfakcija za nepremoženjsko škodo. Ustrezno mora biti upoštevano načelo individualizacije, ki zahteva upoštevanje intenzivnosti in trajanja bolečin, neprijetnosti in omejitev, ki oškodovanca spremljajo in načelo objektivne pogojenosti odškodnine, ki terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da se ne bi ugodilo težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Obe pravdni stranki uveljavljata nepravilno uporabo citiranega materialnopravnega določila. Tožeča stranka uveljavlja neustrezno individualizacijo – trdi, da ugotovljenih bolečin in nevšečnosti, strahu ter duševnih bolečin sodišče ni upoštevalo oz. vrednotilo v zadostni meri. Tožena stranka oporeka objektivni pogojenosti prisojene odškodnine za strah – ocenjuje, da je, upoštevajoč odškodnine, prisojene za strah v prometnih nesrečah, odškodnina previsoka. Glede odškodnine za strah in duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa zatrjuje tudi prekoračitev trditvene podlage.

7. Višino odškodnine, prisojene za telesne bolečine in nevšečnosti, utemeljeno graja tožeča stranka. Ugotovljene nevšečnosti in bolečine, tudi bodoče bolečine, utemeljujejo višjo odškodnino. Tožnica je bila v bolniškem staležu dva meseca in pol. Ves ta čas je trpela hude bolečine, najprej 20 dni stalne, potem pa občasne: ob previjanju rane in odstranjevanju gnoja, ob odstranitvi šivov iz zagnojene rane brez anestezije, pri razgibavanju gležnja. Zaradi infekta so morali rano dvakrat odpreti; dvakrat so iz rane vzeli bris kužine zaradi analize. Že v času bolniškega staleža in po njegovem zaključku je tožnica trpela bolečine srednje in lažje intenzitete. Občasne lahke bolečine trpi še sedaj ob obremenjevanju gležnja, ob pritisku na brazgotino nad Ahilovo kito, ob spremembi vremena in mišični preutrujenosti. V času zdravljenja so ji bolečine blažili s protibolečinskimi sredstvi. Zdravljenje so spremljale sledeče nevšečnosti: operacija v lokalni anesteziji, injekcija vakcine in seruma proti okužbi z bacilom tetanusa, teden dni nošenja dokolenske longete preko levega gležnja in hoja ob opori bergel brez obremenjevanja leve noge, prilagoditev longete, 20 dni antibiotične terapije, dvakratna izpostavljenost RTG sevanju, 38 pregledov pri zdravnikih. Take bolečine in nevšečnosti utemeljujejo odškodnino v višini 4.500,00 EUR. Ker je sodišče prve stopnje za to vrsto škode prisodilo zgolj 2.200,00 EUR odškodnine, je pritožba tožeče stranke delno utemeljena in prvostopenjska odločitev spremenjena.

8. Tudi odškodnina za strah je prenizko odmerjena. Ugotovljen je hud strah ob škodnem dogodku, kajti tožnica je bila več minut izpostavljena napadanju psa. Izpovedala je o svoji ogroženosti na tleh, ko je pred obrazom videla gobec psa. Da se je strah odrazil globoko v njeni duševnosti, potrjuje njena anksioznost in strah pred psi; dobila je napotnico osebnega zdravnika in je naročena na pregled pri psihologu. Utrpela je tudi sekundarni strah zaradi izida zdravljenja: strah pred okužbo z bacilom stekline in hud ter dolgotrajen strah (sodišče prve stopnje ugotavlja njegovo trajanje 20 dni) zaradi negotovega izida zdravljenja. Rana se je vnela in počasi ter z zapleti celila. Tako intenziven in dolgotrajen strah utemeljuje odškodnino v višini 1.800,00 EUR. Ni res, da strahu zaradi izida zdravljenja tožnica ni zatrjevala. Zatrjuje ga na četrti strani tožbe. Primarni strah zaradi njegove dolgotrajnosti ni primerljiv s strahom, ki ga doživijo oškodovanci v prometnih nesrečah, kjer gre običajno za kratkotrajen intenziven strah. Sicer pa se za hud strah, ki ga oškodovanci utrpijo v prometnih nesrečah, prisoja višja odškodnina kot jo v pritožbi navaja tožena stranka. Ker je sodišče prve stopnje za to vrsto škode prisodilo zgolj 1.000,00 EUR odškodnine, je pritožba tožeče stranke utemeljena in prvostopenjska odločitev spremenjena, pritožbo tožene stranke pa je treba zavrniti.

9. Tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni ustrezna. O omejitvah, ki jo spremljajo, je izpovedovala tožnica, izvedenec pa jih je potrdil. Sodišče prve stopnje je ugotovilo omejitve pri hoji (hitri hoji, hoji po neravnem terenu in stopnicah navzdol, manjši domet hoje). Zaradi teh omejitev je tožnica prizadeta tako pri stoječem delu v službi, kot pri domačem delu in rekreaciji. Poleg tega je manj sposobna za aktivnosti v počepu in v mrazu. Prizadeta je tudi zato, ker ne more več nositi čevljev z visoko peto in čevljev z visoko opetnico; boji se tujih psov, manj samozavestna je s svojim psom, groza jo je teme. Upoštevajoč te omejitve na več področjih udejstvovanja, je duševno trpljenje veliko in bo, glede na tožničino starost 45 let, dolgotrajno. Upoštevajoč intenzivnost in trajanje duševnih bolečin ter sodno prakso v podobnih primerih, je za to vrsto škode primerna odškodnina v višini 6.000,00 EUR. Tožnica je obstoj te vrste škode zatrjevala v tožbi z navedbo bolečine v nogi, moteče tako pri delu kot pri drugih aktivnostih in povečan napor pri delu. S tem je zadostila trditvenemu bremenu, saj je odločilna dejstva zatrdila. Ker je sodišče prve stopnje za to vrsto škode prisodilo zgolj 3.500,00 EUR odškodnine, je pritožba tožeče stranke delno utemeljena in prvostopenjska odločitev spremenjena, pritožbo tožene stranke pa je treba zavrniti.

10. Sodišče prve stopnje, ki je tožnici prisodilo odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti v višini 2.200,00 EUR, za strah 1000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti 3.500,00 EUR, je prisodilo 5.600,00 EUR premalo. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je sodba spremenjena tako, da je poleg po sodišču prve stopnje prisojene odškodnine tožnici prisojeno še 5.600,00 EUR odškodnine za nematerialno škodo (358. čl. ZPP). Prisojeni znesek se obrestuje od vložitve tožbe dalje, ker sta toženca s plačilom v zamudi (drugi odstavek 299. čl. Obligacijskega zakonika).

11. Kadar pritožbeno sodišče prvostopenjsko odločitev spremeni, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. čl. ZPP). Tožeča stranka je uspela uveljaviti 78 % svojega zahtevka, tožena stranka pa se je uspela ubraniti 22 % zahtevka. V tem obsegu sta pravdni stranki upravičeni do povrnitve svojih pravdnih stroškov pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 154. čl. ZPP).

12. Tožeči stranki so v postopku pred sodiščem prve stopnje nastali sledeči potrebni pravdni stroški: nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje (tar št. 3100 Odvetniške tarife) 477,10 EUR, nagrada za narok (tar. št. 3102) 440,40 EUR, pavšalni poštni in telekomunikacijski stroški (tar. št 6002) 20,00 EUR, potni stroški pooblaščenke (dvakrat na relaciji Novo mesto – Črnomelj – Novo mesto) 66,60 EUR, DDV 200,80 EUR, sodna taksa 471,00 EUR, izvedenina 630,89 EUR, pričnina 9,28 EUR, skupaj 2.316,07 EUR. Upoštevajoč njen uspeh v postopku je upravičena do povrnitve 1.806,48 EUR stroškov. Toženi stranki so v postopku pred sodiščem prve stopnje nastali sledeči potrebni pravdni stroški: nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje (tar št. 3100 Odvetniške tarife) 477,00 EUR, nagrada za narok (tar. št. 3102) 440,00 EUR, pavšalni poštni in telekomunikacijski stroški (tar. št 6002) 20,00 EUR, DDV 187,40 EUR, skupaj 1.124,40 EUR. Upoštevajoč njen uspeh v postopku je upravičena do povrnitve 247,28 EUR stroškov. Po pobotu je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.559,20 EUR pravdnih stroškov.

13. Tožeča stranka je s pritožbo izpodbijala zavrnilni del zahtevka v višini 8.800,00 EUR, uspela pa z zneskom 5.600,00 EUR, kar je 64 % uspeh. V pritožbenem postopku so ji nastali sledeči potrebni pravdni stroški. Nagrada za postopek (tar. št. 3210) 465,60 EUR, pavšalni poštni in telekomunikacijski stroški (tar. št 6002) 20,00 EUR, DDV 97,20 EUR in sodna taksa 348,00 EUR, skupaj 930,80 EUR. Glede na uspeh v postopku je upravičena do povrnitve 595,84 EUR pravdnih stroškov. Tožena stranka sama krije stroške postopka z njeno pritožbo, ker s pritožbo ni uspela (drugi odstavek 165. čl. ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).