Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stranke zapuščinskega postopka so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Med te spadajo vse osebe, ki uveljavljajo pravice na zapuščini kot dediči ali volilojemniki, tudi če jim ta pravica ne pripada ali če je sporno ali jim ta pravica pripada.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep glede pritožnice A. A. razveljavi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbi A. A. in B. B. zoper sklep o dedovanju z 28. 2. 2014. Obrazložilo je, da pritožnici nista dedinji prvega dednega reda. Ker je imel zapustnik dediče prvega dednega reda, pritožnici za dedovanje ne prideta v poštev. Ker lahko pritožbo zoper sklep o dedovanju vloži le oseba, ki ji je s sodno odločbo pravica prizadeta ali odvzeta, pritožnicama pa pravica do dedovanja ne pripada, je sodišče prve stopnje ocenilo, da nimata pravice do pritožbe.
2. Zoper tak sklep se zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje A. A. Opozarja, da je sodišče postopek vodilo tudi z dediči drugega dednega reda in jih ves čas obravnavalo kot udeležence postopka, zaradi česar je prepričana, da imajo pravico do pritožbe. Sicer v pritožbi navaja, zakaj je sklep o dedovanju napačen.
3. Pritožba je bila vročena zakonitemu zastopniku dedičev prvega dednega reda.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Zoper meritorno odločbo, izdano na prvi stopnji, se smejo pritožiti stranke (1. odstavek 333. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Stranke zapuščinskega postopka so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD). Med te spadajo vse osebe, ki uveljavljajo pravice na zapuščini kot dediči ali volilojemniki, tudi če jim ta pravica ne pripada ali če je sporno, ali jim ta pravica pripada(1). V obravnavani zadevi gre za takšno situacijo. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da in zakaj dedujejo dediči prvega dednega reda. Pritožnica pa v zavrženi pritožbi uveljavlja razloge, zaradi katerih meni, da do tega ne bi smelo priti, ampak bi morali dedovati dediči drugega dednega reda. Takšna pritožba je dovoljena in jo mora sodišče obravnavati.
6. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Zadevo vrača sodišču prve stopnje, da bo opravilo pritožbeni postopek s pritožbo A. A. zoper sklep o dedovanju, to je, da jo bo vročilo še tistim udeležencem postopka, katerim je doslej ni vročilo (dedičem prvega dednega reda oziroma zakonitemu zastopniku, ki ga je postavilo dedičem prvega dednega reda). Nato pa naj pritožbo, ki jo je prejelo že 26. 3. 2014, nemudoma predloži višjemu sodišču, da bo o njej odločilo.
Op. št. (1): O tem: Kreč, M., Pavič, D., Komentar zakona o nasljeđivanju, Zagreb, 1964, str. 597.