Jedro

Ni mogoče zavreči tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa v primeru, kadar tožnik ni predlagal izdaje plačilnega naloga in tožbi tudi ni predložil verodostojne listine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ponovno zavrglo tožbo tožeče stranke zoper toženo stranko ter med drugim ugotovilo, da je tožeča stranka razpolagala z verodostojnimi listinami, na podlagi katerih je mogoče zahtevati izvršbo v smislu 21. čl. Zakona o izvršilnem postopku in ji zato ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev tožbe za izdajo plačilnega naloga.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz I. odst. 354. čl. ZPP in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek in obravnavanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sodišče prve stopnje brez vsakršne osnove sklepa, da je tožeča stranka razpolagala z verodostojno listino, na podlagi katere bi bilo mogoče predlagati izvršbo za vtoževani znesek. Take listine namreč tožeča stranka nima.

Če bi bilo to res, bi bilo dosti bolj enostavno predlagati izvršbo.

Tožeča stranka pa je z dopisom pojasnila sodišču, da vodi o toženčevem tekočem računu le knjigovodsko kartico tekočega računa, ki pa vsebuje toliko postavk, da je povsem nepregledna in nerazumljiva in ne vsebuje salda oz. dolga. Ker ne gre za verodostojno listino, iz katere bi bil nesporno razviden toženčev dolg, ni mogoče vložiti na osnovi navedene kartice izvršbe, ker ne gre za verodostojno listino in je zadevo mogoče rešiti samo s tožbo. Tožeči stranki je dano na razpolago, kakšnega pravnega sredstva in poti se bo poslužila za dosego plačila svoje terjatve. Zato bi moralo sodišče tožbo obravnavati in ni nobene zakonite podlage za zavrženje tožbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da so podani zatrjevani pritožbeni razlogi. Sodišče druge stopnje je že v razveljavitvenem sklepu z dne 23.6.1993, opr.št. II Cp 307/93 med drugim poudarilo, da v obravnavani zadevi tožeča stranka ni vložila tožbe za izdajo plačilnega naloga ter da se zaradi izterjave denarne terjatve tožnik lahko posluži bodisi mandatne, bodisi redne tožbe, kar vse utemeljeno poudarja tožeča stranka v pritožbi. Glede na določila 4. in 5. odst. 446. čl. Zakona o pravdnem postopku sicer tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče več priznati pravnega interesa za vložitev tožbe za izdajo plačilnega naloga. Take tožbe pa tožeča stranka v obravnavani zadevi tudi ni vložila, niti ni priložila tožbi ter vse doslej verodostojne listine iz 2. odst. 446. čl. ZPP ali 2. odst. ZIP ter v pritožbi zatrjuje, da take listine tožeča stranka nima. V primeru, kadar tožnik ni predlagal izdaje plačilnega naloga in tožbi tudi ni predložil verodostojne listine, pa ni mogoče zavreči tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa za izdajo plačilnega naloga.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi v skladu z določilom čl. 380 tč. 3 ZPP ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v nov postopek.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu čl. 166/3 ZPP.

Določbe ZPP in ZIP, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi I. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnoti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).