Jedro

Ugovor sklenjenega arbitražnega dogovora ne predstavlja očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 3. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, temveč bistvene kršitve iz 5. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki pa je v reviziji ni dovoljeno uveljavljati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnici dne 30. 6. 2006 ni zakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, kjer ji še traja, zato jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter jo prijaviti v zavarovanje, ji vpisati delovno dobo v delovno knjižico in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo, ki ji jo je po odvodu davkov in prispevkov dolžna plačati v neto zneskih z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19. v mesecu za pretekli mesec do plačila. Ugotovilo je, da ob sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas niso obstajali zakoniti razlogi. Ugovor tožene stranke, da je za reševanje tega spora v skladu z določili pogodbe o zaposlitvi pristojna arbitraža, je zavrnilo z obrazložitvijo, da arbitražno reševanje spora o obstoju delovnega razmerja glede na določbo četrtega odstavka 23. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) ni dopustno.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s stališčem, da arbitražno reševanje tovrstnih sporov ni dopustno, ker gre za spore posebnega pomena.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007). Navaja, da je že v prvi pripravljalni vlogi, še preden je bil razpisan poravnalni narok in še preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, uveljavljala ugovor arbitražnega dogovora, zaradi katerega sodišče za reševanje spora ni pristojno. V skladu z določbo 187. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi sporazumeli, da bo vse spore iz te pogodbe o zaposlitvi reševala arbitraža. Pri tem spori v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja niso izključeni. Določba drugega odstavka 205. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) govori o reševanju individualnih delovnih sporov, med te pa sodijo tudi spori o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja. To določbo je sodišče druge stopnje razlagalo napačno. Pristojnost arbitraže v tovrstnih sporih je določena tudi v Poslovniku o delu stalne arbitraže, ki so ga podpisali isti podpisniki, kot kolektivno pogodbo tožene stranke. Stranki sta s podpisom pogodbe o zaposlitvi izključili pristojnost sodišča za reševanje vseh sporov med njima. Tožnica doslej ni izpodbijala pogodbe o zaposlitvi in arbitražnega dogovora, zato je bila varstvo svojih pravic dolžna zahtevati pred arbitražo. Ker tega ni storila, bi moralo že sodišče prve stopnje, najkasneje pa sodišče druge stopnje, njeno tožbo zavreči. Revizija opozarja na odločitev v zadevi VIII Ips 290/2007, v kateri je bila tožba zavržena prav zaradi stališča, da je za vse individualne delovne spore pristojna arbitraža. 4. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Tožena stranka z revizijo izrecno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če je sodišče odločilo o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP), torej če je sodišče odločilo o zahtevku, za katerega sodna pristojnost v nobenem primeru ni podana (absolutna nepristojnost). V primeru tožbe na ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ne gre za tak zahtevek, zato zatrjevana bistvena kršitev ni podana. Sicer pa tožena stranka z navedbo, da je bil za rešitev tega spora sklenjen arbitražni dogovor, kar je v postopku pred sodiščem prve stopnje pravočasno ugovarjala, sodišči prve in druge stopnje pa tega nista upoštevali, smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 5. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZPP pa revizije zaradi te bistvene kršitve ni dovoljeno vložiti. Res je sicer, da je bilo v zadevi VIII Ips 290/2007 z dne 11. 9. 2007 reviziji ugodeno in tožba zavržena, vendar pa Vrhovno sodišče v številnih kasnejših zadevah revizije ni dopustilo med drugim tudi zato, ker je stranka uveljavljala nedopusten revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki se nanaša na pristojnost arbitraže (npr. VIII DoR 50/2009, VIII DoR 51/2009, VIII DoR 52/2009, VIII DoR 61/2009 itd., vse z dne 6. 1. 2010).

8. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo zavrnilo.