Jedro

V obravnavani zadevi je glede tega, komu bo mladoletni otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, zadeva, ki je v pristojnosti sodišča. Vendar pa tu ne gre za takšno predhodno vprašanje, da bi organ o tem odločal v upravnem postopku. Gre predvsem za to, ali je toženka pravilno ugotovila, da za otroka (začasno) skrbi njegova mati in ne tožnik. Sodišče ocenjuje, da je dokazna ocena, da mladoletni otrok, ki ga je tožnik vpisal na vlogo, dejansko živi pri materi, pravilna ter je posledično pravilna uvrstitev tožnika na 595. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe ter glede na njegov dohodek na listo A oziroma na podlisto A2.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana tožniku na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in 16. Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju javni razpis), zaradi ugotovitve upravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, tožniku dodelil 370 točk na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer, s čimer se uvršča na 595. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine – lista A2 (točka 1 izreka). Na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta bodo stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A2 v skupini samskih oseb, ki so dosegli nad vključno 555 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo. Vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno (točka 2 izreka). V postopku niso nastali stroški (točka 3 izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da se je tožnik prijavil na navedeni javni razpis, ki ga prvostopenjski organ povzema v obrazložitvi izpodbijane odločbe, iz katere je razvidno, da je tožnik pridobil točke: I. Stanovanjske razmere, 01. Stanovanjski status, 1.1. (brezdomec, uporabnik barake, udeleženec razpisa je brez stanovanja, ima naslov na pristojnih inštitucijah), 240 točk; III. Prednostne kategorije prosilcev, 19. Stalnost bivanja v Mestni občini Ljubljana, 19.4. nad 20 let, 130 točk; skupaj 370 točk, kar ga uvršča na 559 mesto prednostne liste, ki je bila objavljena 21. 3. 2015. 3. Pritožbeni organ se z odločitvijo strinja. Tožnik je v vlogi vnesel podatke o sinu A.A. ter v zvezi z njim uveljavljal 30 točk in 80 točk po postavkah 5.1. (število mladoletnih otrok) in 7.1. (kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok). Vlogi je priložil rojstni list in zdravniško potrdilo. Prvostopenjski organ je po uradni dolžnosti pridobil kopijo dela sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, Oddelka za družinsko sodstvo, P 1658/2012-IV z dne 23. 4. 2014 o začasni odredbi, iz katerega izhaja, da stiki med tožnikom in mladoletnim A.A. potekajo vsako sredo in da pravdni postopek, komu od staršev bo mladoletni otrok zaupan v varstvo in vzgojo, še ni končan ter je začasno odločeno o stikih med tožnikom in njegovim sinom. Ker torej za A.A. začasno skrbi njegova mati B.B., je prvostopenjski organ ravnal pravilno, da je tožnika uvrstil v skupino samskih oseb ter glede na njegov dohodek na listo A oz. podlisto A2. Tudi iz potrdila, ki ga je tožnik priložil 1. 4. 2015 izhaja, da je bil začet postopek o dodelitvi mladoletnega otroka, določitvi preživnine in stikov. To pomeni, da A.A. uradno še ni dodeljen nobenemu od staršev in začasna odredba še velja. Glede neupoštevanja statusa žrtve družinskega nasilja, kjer je tožnik uveljavljal 100 točk po postavki 13.1. (prosilec je žrtev družinskega nasilja), pritožbeni organ ugotavlja, da tožnik potrdila ni predložil, čeprav je bil pravilno pozvan. Tudi ob uvrstitvi na prednostno listo A1 v skupini družin in z dodelitvijo točk, ki jih je tožnik zahteval, pa tožnik ne bi dosegel zadostnega števila točk za uvrstitev med prosilce, ki jim bo stanovanje dodeljeno (meja je 620 točk).

4. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev. Navaja, da prvostopenjski organ ni upošteval v vlogi vpisanega mladoletnega sina A.A., zato ni uvrščen na prednostno listo A1, ki je namenjena družinam. Z nezakonitima odločitvama se tožniku kršijo temeljne ustavne pravice, kakor tudi pravice sina ter tožnikove očetovske pravice in starševske dolžnosti. Predlaga, da se izpodbijani akt odpravi tako, da se tožniku zagotovi pravica, da je s sinom na prednostni listi A1 in se mu zagotovi in dodeli stanovanje v velikosti primerno za štiričlansko družino.

5. V odgovoru na tožbo toženka prereka navedbe tožnika in navaja razloge, zakaj je bil tožnik uvrščen na prednostno listo upravičencev A2, ki je namenjena samskim osebam. V času oddaje vloge je mladoletni sin A.A. živel pri mami B.B., ki ga je tudi sama preživlja in ki je prav tako sodelovala na 16. javnem razpisu. S tožnikom pa ima sin po začasni odredbi zgolj stike, ki potekajo vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure. Tožnik niti na prvi niti na drugi stopnji ni dokazal, da njegov sin dejansko živi z njim in da pravdni postopek traja že od leta 2012 in še ni končan. V konkretnem primeru gre za predhodno vprašanje, kateremu od staršev, ki se ne moreta sporazumeti o varstvu in vzgoji otroka, bo na zadnji dan roka za oddajo vloge upravni organ v upravnem postopku priznal pravico varstva in vzgoje mladoletnega otroka. Toženka navaja prvi in drugi odstavek 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se nanj sklicuje. Pri odločanju ali tvorita tožnik in njegov mladoletni sin skupno gospodinjstvo je prvostopenjski organ ugotovil, da sin biva skupaj z mamo v tržnem najemu, da je tožnik brezdomec, ki nima sredstev za preživljanje in je pred oddajo vloge že nekaj mesecev koristil pomoč ljubljanskega zavetišča za brezdomce. Toženka navaja 4. točko 260. člena ZUP. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. V odgovoru na drugopis odgovora na tožbo tožnik pojasnjuje razloge, zaradi katerih meni, da je njegova tožba utemeljena ter očita kršitve ustavnih pravic.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi prvostopenjskega organa in toženke strinja, zato jih posebej ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:

9. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik utemeljeno uvrščen na 595. mesto prednostne liste A2 upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, ter da mu glede na doseženo število točk in glede na število razpisanih stanovanj ne bo dodeljeno stanovanje. V predmetnem javnem razpisu so bili opredeljeni razpisni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmerij prosilcev ter razpisni postopek, ki so pravna podlaga za odločitev. S predmetnim javnim razpisom so se določile tudi prednostne kategorije ter njihovo točkovno vrednotenje. Tožnik je v vlogi pod točko 3. Podatki o drugih družinskih članih prosilca, za katere velja medsebojna dolžnost preživljanja, vnesel podatke o sinu A.A. ter v tej zvezi uveljavljal dodatno število točk, česar pa prvostopenjski organ ni upošteval. Razloge za neupoštevanje je pojasnila toženka v svoji obrazložitvi, iz katere izhaja, da za mladoletnega A.A. začasno skrbi njegova mati B.B., s katerimi se sodišče strinja. Po presoji sodišča je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno ter je opravljena pravilna dokazna ocena glede v postopku pridobljenih listin, ki jih toženka navaja. Tako je razvidno, da je bil v času oddaje vloge tožnika v teku postopek o dodelitvi mladoletnega otroka, določitvi preživnine in stikov. Iz tega izhaja, da mladoletni otrok A.A. še ni dodeljen nobenemu od staršev, ter da velja začasna odredba, s katero je odločeno o stikih med tožnikom in njegovim sinom in iz katere je razvidno, da za A.A. začasno skrbi njegova mati B.B.. Takšno dejansko stanje je bilo v času vložitve vloge, tožnik česa drugega tudi ne zatrjuje. Tudi sam je v postopku predložil dokazilo, da postopek glede dodelitve mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani še ni končan, kar pomeni, da tudi začasna odredba še velja. Tožnik ničesar drugega ne zatrjuje. Zato tudi po presoji sodišča v obravnavanem primeru tožniku ni mogoče dodeliti točk iz tega naslova, kot meni tožnik.

10. Toženka se v obrazložitvi sklicuje na določbo 147. členu ZUP glede predhodnega vprašanja. Če organ, ki vodi postopek naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča, tako kot v obravnavanem primeru, ali pa kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), ga lahko, ob pogojih iz tega zakona, organ sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. Po drugem odstavku 147. člena ZUP, če organ obravnava predhodno vprašanje, ima njegova rešitev pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. V obravnavani zadevi je res glede tega, komu bo mladoletni otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, zadeva, ki je v pristojnosti sodišča. Vendar pa tu ne gre za takšno predhodno vprašanje, da bi organ o tem odločal v upravnem postopku. Gre predvsem za to ali je toženka pravilno ugotovila, da za A.A. (začasno) skrbi njegova mati B.B. in ne tožnik, za kar je pojasnila razloge. Sodišče ocenjuje, da je dokazna ocena, da mladoletni otrok, ki ga je tožnik vpisal na vlogo, dejansko živi pri materi, pravilna ter je posledično pravilna uvrstitev tožnika na 595. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe ter glede na njegov dohodek na listo A oziroma na podlisto A2. Ker so po presoji sodišča pravilno ocenjene stanovanjske in socialne razmere tožnika, tako kot navajata oba organa, v skladu z določbami predmetnega javnega razpisa in Pravilnika, tožnik pa v postopku drugih dokazil ni predložil ter jih tudi v tožbi ne navaja, je odločitev prvostopenjskega organa in toženke pravilna. Pravila postopka po presoji sodišča niso bila kršena. Kolikor je organ prve stopnje pomanjkljivo pojasnil razloge za svojo odločitev (ni pojasnil razlogov, zakaj ni tožnik prejel vseh točk, kot jih je navedel v svoji vlogi), pa je to pomanjkljivost odpravila toženka, tako da se da odločitev preizkusiti. Pravilno je tudi ugotovljeno dejansko stanje in pravilno je izvedena dokazna ocena predloženih dokazil. 11. Tožnik v tožbi posebej ne navaja razlogov zaradi neupoštevanja statusa žrtve družinskega nasilja. Toženka je pojasnila, da tožnik kljub pozivu ni predložil dokazil v smislu postavke 13.1. predmetnega javnega razpisa. Tožnik tudi v tožbi glede tega ne navaja ničesar drugega, zato sodišče sledi razlogom toženke, da tožnik nima podlage za pridobitev točk iz tega naslova.

12. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 13. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, sodišče tudi ni našlo očitanih kršitev Ustave Republike Slovenije, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Po povedanem tudi ni podlage za odločanje v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1).