Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker storilec programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni opravil v roku, ki mu ga je določil pristojni organ, do izbrisa 4 kazenskih točk ni upravičen in opravljenega tečaja varne vožnje v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati.
Pritožba storilca prekrška se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu prekrška izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan 11. 6. 2010, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu ter mu naložilo plačilo sodne takse.
Zoper takšen sklep se pritožuje storilec prekrška, ki v pritožbi navaja, da je na podlagi napotila na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo pri podjetju P. izobraževalni center, avto šola in drugo izobraževanje, d.o.o. opravil ta seminar, vendar zaradi blokade računa za ta seminar ni poravnal. Zato podjetje P. d.o.o. potrdila o uspešno opravljenem seminarju ni poslalo na Ministrstvo za pravosodje. Navedeni znesek za seminar bo kljub finančnim težavam poravnal do 25. 10. 2010 in zato pritožbeno sodišče prosi, da upošteva uspešno opravljen seminar in posledično izbriše 4 kazenske točke.
Pritožba ni utemeljena.
Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah je storilcu bilo s plačilnim nalogom Policijske postaje S. B., dvema plačilnima nalogoma Policijske postaje Š. p. C., plačilnim nalogom Postaje prometne policije M., plačilnim nalogom Postaje prometne policije C. in plačilnim nalogom Postaje prometne policije L., ki so postali pravnomočni v obdobju od 13. 6. 2008 do 22. 6. 2010, izrečenih skupno 20 kazenskih točk za prekrške storjene z motornimi vozili B kategorije. Ob takšnih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane vanj na dan 11. 6. 2010, saj je takrat storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel predpisano število 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Takšne posledica namreč predpisuje III. odst. 22. čl. Zakona o prekrških (ZP-1).
Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je storilec bil napoten na udeležbo na programu izobraževanja in usposabljanje za varno vožnjo v skladu z II. in III. odst. 189. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), na katerega ga je napotilo Ministrstvo za pravosodje, Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij kot pristojni organ, ki je prvostopenjskemu sodišču z dopisom z dne 25. 10. 2010 (list. št. ... spisa) sporočil, da je storilcu bil določen rok za udeležbo na programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo od 17. 7. 2009 do 18. 9. 2009, iz potrdila o uspešno opravljenem programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo z dne 11. 10. 2010, ki ga je ministrstvu posredoval P., Izobraževalni center, d.o.o. iz R. S. pa izhaja, da je storilec program usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo opravljal v času od 14. 6. 2010 do 10. 9. 2010, zaradi česar storilcu v evidenci kazenskih točk ministrstvo ni izbrisalo 4 kazenskih točk. Storilec je torej začel z obiskovanjem tečaja varne vožnje po tem, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število 18 kazenskih točk, izobraževanje pa je zaključil šele po tem, ko je že presegel 18 kazenskih točk, kar je pogoj za napotitev na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo. Ker storilec ni opravil programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo v roku, ki mu ga je določil pristojni organ, do izbrisa 4 kazenskih točk v skladu s III. odst. 189. čl. ZVCP-1 ni upravičen in opravljenega tečaja varne vožnje ni mogoče upoštevati v predmetnem postopku. Tako je kljub opravljenem tečaju varne vožnje sodišče storilcu prekrška utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in so storilčeve pritožbene navedbe neutemeljene.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega potrdilo (III. odst. 163. čl. ZP-1).
Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče