Jedro

Tožena stranka je ob ugotovitvi, da je bil zadnji dan roka za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo 7. 11. 2018, to je dan, ko je tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč tudi prejela, pravilno ocenila, da bi bila v navedenem socialnem sporu dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo nerazumna. Tudi če bi namreč tožena stranka tožničino prošnjo obravnavala takoj po prejemu (dne 7. 11. 2018), bi tožničin pooblaščenec prejel odločitev o prošnji (najprej) naslednjega dne, to je 8. 11. 2018, kar bi bilo prepozno. Zato je pravilen zaključek tožene stranke, da v obravnavani zadevi, ob upoštevanju relevantnih okoliščin, ni izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, s katero je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč za sestavo pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Ps 1259/2017 z dne 24. 9. 2018. 2. V svoji obrazložitvi navaja, da ni ugotavljala, ali tožnica izpolnjuje finančne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu z določbami 13. in 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), glede na to, da je ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ugotovila je, da je bila navedena sodba tožničinemu pooblaščencu vročena dne 8. 10. 2018. V skladu s pravnim poukom je imela tožnica možnost, da v roku 30 dni po vročitvi sodbe, torej najkasneje do dne 7. 11. 2018, vloži pritožbo na Višje delovno in socialno sodišče. Kot dan vložitve prošnje se šteje tisti dan, ko bi organ za bpp imel možnost, da bi prosilkino prošnjo lahko obravnaval po določbah ZBPP in o njej odločal pred dejanjem, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč zaprošena. To bi lahko storil šele, ko je prošnjo dejansko prejel in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto (tako sodba Upravnega sodišča I U 150/2018 z dne 13. 2. 2018). Iz listin v spisu izhaja, da je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč po tožničinem pooblaščencu vložena dne 7. 11. 2018, torej na zadnji dan, ko se izteče rok za vložitev pritožbe, to pa je prepozno. Brezplačna pravna pomoč se namreč v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZBPP dodeli šele po dnevu od vložitve prošnje (tako sodba Upravnega sodišča I U 1638/2018 z dne 8. 8. 2018). Glede na navedeno tožena stranka ocenjuje, da tožnica v zgoraj navedenem socialnem sporu nima možnosti za uspeh, saj bi sodišče tožbo, glede na izid v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zavrglo kot prepozno. Zato je bilo treba tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno.

3. Tožnica vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in zaradi kršitve z ustavo zagotovljenih človekovih pravic. Navaja, da je tožena stranka ocenila, da tožnica objektivnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje. Pri presoji, ali je izpolnjen objektivni kriterij, pa je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje in zmotno uporabila materialno pravo. Pritožbeni postopek je namreč za tožnico izredno velikega pomena. Sama nima ustreznega znanja, da bi se lahko zastopala v navedenem postopku, zato potrebuje strokovno pomoč pooblaščenca. Tudi pravila postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem so zapletena. Stališče tožene stranke, da je prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložila prepozno in da s pritožbo nima verjetnega izgleda za uspeh, ustvarja domnevo, da izpodbijanih sodb v nobenem primeru ni smiselno izpodbijati. Tožena stranka ni upoštevala vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera. Tožnica izpolnjuje tako objektivni kot subjektivni kriterij, zato bi ji morala biti dodeljena brezplačna pravna pomoč. Ker je tožnica slabega premoženjskega stanja, bi zaradi finančne stiske, ko ne bi mogla kriti in plačati stroškov postopka, bila onemogočena v uveljavljanju svojih pravic. Tožnica se tudi ne strinja, da bi bila prošnja za brezplačno pravno pomoč vložena prepozno, saj se je rok za pritožbo iztekel dne 7. 11. 2018, prošnja za brezplačno pravno pomoč pa je bila vložena priporočeno po pošti 6. 11. 2018. To pomeni, da je tožnica oddala prošnjo pred potekom roka za pritožbo. Sodišču predlaga, da njeni prošnji ugodi in ji odobri brezplačno pravno pomoč v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper navedeno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni upravni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločba tožene stranke, s katero je le-ta prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoč zavrnila, ker je ocenila, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP in da je zato zadeva očitno nerazumna.

7. Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, je določeno v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi ji njen materialni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Po presoji sodišča je tožena stranka v obravnavani zadevi pravilno ocenila, da gre za nerazumno zadevo. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da je tožnica prošnjo za brezplačno pravno pomoč oddala priporočeno po pošti 6. 11. 2018 in da jo je tožena stranka prejela dne 7. 11. 2018, to je na zadnji dan roka za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo Delovnega in socialnega sodišča. 9. Po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.

10. Tožena stranka je ob ugotovitvi, da je bil zadnji dan roka za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo 7. 11. 2018, to je dan, ko je tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč tudi prejela, ob upoštevanju citirane določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP, pravilno ocenila, da bi bila v navedenem socialnem sporu dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo nerazumna. Tudi če bi namreč tožena stranka tožničino prošnjo obravnavala takoj po prejemu (dne 7. 11. 2018), bi tožničin pooblaščenec prejel odločitev o prošnji (najprej) naslednjega dne, to je 8. 11. 2018, kar bi bilo prepozno. Zato je pravilen zaključek tožene stranke, da v obravnavani zadevi, ob upoštevanju relevantnih okoliščin, ni izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP.

11. Glede na navedeno sodišče tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Tako na drugačno odločitev ne more vplivati tožbena navedba, da je pritožbeni postopek za tožnico izredno velikega pomena in da se v postopku ne more zastopati sama; kot tudi ne navedba, da je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč vložena pravočasno. Tožnica tudi neutemeljeno zatrjuje, da bi zaradi finančne stiske, ko ne bi mogla kriti in plačati stroškov postopka, bila onemogočena v uveljavljanju svojih pravic. Namen BPP je namreč v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi zmogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP), pod pogoji po tem zakonu (četrti odstavek 1. člena). Tožena stranka pa je pravilno ugotovila, da tožnica pogojev iz 24. člena ZBPP ne izpolnjuje in da zato ni upravičena do brezplačne pravne pomoči. 12. Sodišče je glede na navedeno tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, ni sledilo tožbenemu zahtevku za odločitev v sporu polne jurisdikcije. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, tudi ni moglo slediti pavšalni tožbeni navedbi, da so bile tožnici kršene z ustavo zavarovane pravice.

13. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.