Jedro

Vprašanje, ali je/bo dedinja s podedovanim premoženjem pridobila neko (dodatno) korist, glede na navedeno nima odločilne teže, tudi sicer pa gre pri tem le za hipotetično ugibanje. Izkazano je, da bi bilo s plačilom takse, tudi z obročnim plačilom, ogroženo njeno socialno stanje. Zato je dedinjo plačila takse v višini 144,88 EUR potrebno oprostiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in II. točki izreka spremeni tako, da se dedinjo oprosti plačila sodne takse za sklep o dedovanju z 10. 9. 2024 v znesku 146,88 EUR.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dedinji dovolilo obročno odplačilo sodne takse za sklep o dedovanju tako, da je dolžna sodno takso v znesku 146,88 EUR poravnati v osmih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok v znesku 18,36 EUR zapade v plačilo 15. dan od prejema plačilnega naloga, ki bo izdan po pravnomočnosti tega sklepa, naslednjih sedem obrokov v istem znesku pa 15. dne v naslednjih mesecih (I. točka izreka). V kolikor dedinja sodne takse ne bo odplačevala tako kot je navedeno, se bo neplačani, a zapadli del sodne takse prisilno izterjal. V primeru zamude s plačilom posameznega obroka z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki (II. točka izreka). Plačilni nalog D 000/2024 z dne 18. 9. 2024 je razveljavilo (III. točka izreka).

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje dedinja iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom višjemu sodišču, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja, da je vložila prošnjo za oprostitev plačila sodne takse za sklep o dedovanju v znesku 146,88 EUR, o čemer pa sodišče v izpodbijanem sklepu ni odločilo. Sodišče je sicer navedlo, da dedinje ni mogoče oprostiti plačila sodne takse, a obrazložitev ne more nadomestiti odločitve o tem v izreku. S tem je podana bistvena kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tudi sicer je izpodbijana odločitev nepravilna, saj sodišče pri odločanju o njenem predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni pravilno uporabilo oziroma upoštevalo šestega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kot tudi ne 27. člena Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Glede na v izpodbijanem sklepu ugotovljeno, da povprečni mesečni dohodek pritožnice znaša 684,05 EUR in da ne razpolaga s premoženjem, katerega vrednost bi presegala cenzus 23.284,24 EUR, s čimer ne presega meril, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata ZBPP in ZSVarPre, bi jo moralo sodišče oprostiti plačila sodne takse. Pri tem ni relevantno, ali bo lahko s podedovanim premoženjem, ki niti ne presega višine 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, pridobila kakšno korist, kot nepravilno meni sodišče prve stopnje. Edina pogoj, ki je določen v zvezi s premoženjem, je naveden v določbi 27. člena ZSVarPre. Dedinja pa tam določenega zneska ne presega. Denarna socialna pomoč, podedovano premoženje in višina sodne takse izkazujejo, da ni zmožna obročno plačati sodne takse, temveč jo je treba v celoti oprostiti.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v tistem delu, ki se pokriva s pritožbenim interesom pritožnice, v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

5.Potem, ko je dedinja prejela plačilni nalog z dne 28. 9. 2024, je v določenem roku predlagala oprostitev plačila sodne takse za sklep o dedovanju. Sodišče prve stopnje je ob sicer pravilnem upoštevanju, da takšen predlog vsebuje tudi predlog za obročno plačilo sodne takse, odločilo, da se dedinji dovoli obročno plačilo sodne takse, ker ocenjuje, da pogojev za oprostitev plačila takse ni. Izpodbijana odločitev pomeni, da je v njej smiselno zajeta odločitev o zavrnitvi predloga za (celotno/delno) oprostitev plačila sodne takse. Očitek bistvene kršitve določb postopka, ker v izreku o tem ni bilo posebej odločeno, zato ni utemeljen.

6.V konkretni zadevi gre za vprašanje oprostitve taksne obveznosti, ki je sicer nastala z zaključkom zapuščinske obravnave (5. člen ZST-1), kar pri presoji o takšni oprostitvi ne more imeti posebnega pomena, saj ZST-1 v 11. členu govori o enakih taksnih pogojih za vse vrste taksnih obveznosti. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o obročnem plačilu sodne takse, v posledici zavrnitve predloga o oprostitvi plačila takse, oprlo na ugotovitev, da dedinja, ki je samska oseba, prejema denarno socialno pomoč in varstveni dodatek v skupni višini 684,05 EUR, ki tako v upoštevnem obdobju ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (969,76 EUR), in da je v tem zapuščinskem postopku podedovala zemljišči s parc. št. 3403/2 in 3403/2, k. o. 0000, na kateri se nahaja enostanovanjska stavba, v kateri ne prebiva in nima prijavljenega stalnega prebivališča, pri čemer znaša njihova vrednost 15.593,00 EUR, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja. Drugega premoženja nima. Sodišče prve stopnje je upoštevalo težak dohodkovni položaj dolžnice in ji omogočilo obročno plačilo sodne takse.

7.Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna, saj je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo. Kot je že samo navedlo v izpodbijanem sklepu, se lahko stranko - fizično osebo v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 11. člena ZST-1) . Do celotne oprostitve plačila taks je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (peti in šesti odstavek 11. člena ZST-1) .

8.Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter njenih družinskih članov (prim. prvi odstavek 12.a člena ZST-1). Za ugotavljanje materialnega položaja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1). Pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je ob smiselni uporabi drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka - to je 969,76 EUR (8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre).

9.Poleg dohodkov se pri presoji upravičenosti do taksne oprostitve upošteva tudi premoženjsko stanje, saj ne glede na dohodkovni kriterij stranka ni upravičena do taksne oprostitve, če ima ona ali njena družina premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka - to je 23.274,24 EUR (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP).

10.Ugotovljeno dejansko stanje, da dedinja prejema denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, ki ne dosegata oziroma presegata določenega cenzusa v ZBPP, da tudi njeno podedovano nepremično premoženje v ugotovljeni vrednosti ne presega določenega merila v ZSVarPre, ki sta merili za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč, izkazuje, da tožnica izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse v celoti. Ne razpolaga s premoženjem, čigar vrednost bi presegala omenjena kriterija. Takšen materialni položaj dedinje potrjuje izpolnitev pogoja občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje. Vprašanje, ali je/bo dedinja s podedovanim premoženjem pridobila neko (dodatno) korist, glede na navedeno nima odločilne teže, tudi sicer pa gre pri tem le za hipotetično ugibanje. Izkazano je, da bi bilo s plačilom takse, tudi z obročnim plačilom, ogroženo njeno socialno stanje. Zato je dedinjo plačila takse v višini 144,88 EUR potrebno oprostiti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dedinje ugodilo in izpodbijano odločitev v I. in II. točki izreka spremenilo temu ustrezno. Dedinja je po spremembi odločitve oproščena plačila sodne takse, s čimer je odpadla podlaga za njeno obročno odplačilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Z novelo ZST-1C (Ur. l. RS 30/2016) je bil 11. člen ZST-1, ki je do takrat veljal, v celoti spremenjen v posledici odločbe Ustavnega sodišča U-I-191/14. Že pred novelo je bila stranka v celoti oproščena plačila sodne takse, če je prejemala denarno socialno pomoč, če ni bila prejemnik pa le delno. Po noveli, s katero se je odpravilo neskladje z Ustavo, se lahko stranko v celoti oprosti, plačila sodne takse, četudi ne prejema denarne socialne pomoči, ob izpolnitvi določenih pogojev. Domet možnosti oprostitve plačila se je z novelo tako celo razširil.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 5, 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 13/2, 14 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 8, 27, 27/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.