Jedro

Dejanje, s katerim se prepreči vožnjo po spornem zemljišču, ki se že izvaja v daljšem časovnem razdobju, ne predstavlja samopomoči v smislu določb 76. člena ZTLR.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep prve stopnje v celoti r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna s parcele A odstraniti 6 skal in se ji v prihodnosti prepoveduje s postavljanjem skal ali na drug podoben način motiti tožnika A.V. v posesti parcele A, ker ji bo sodišče sicer izreklo denarno kazen. Obenem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta toženca A.V. in Z.D. motila tožečo stranko v njeni posesti stavbne parcele B s tem, da sta dne 15.7.1998 na skrivaj ob 22.30 uri v trdni noči na parcelo B pripeljala težak gradbeni stroj s kopačem in z roba navedene parcele zapadne in severne strani proti sredini parcele B zrinila in nagrmadila na dva kupa, vse pomešano: hrastove grede, kose klesanega in oblikovanega kamna, oblikovane kamnite škrli, kamnite podboje oken in vrat, obenem temeljito razrila samo parcelo B s kolesi stroja in žlice kopača, z vsem tem ter materialom hkrati založila kup peska, prevrnila in založila z gredami sam mešalec, ki je stal ob kupu peska sredi parcele B. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje odločilo, da sta toženca dolžna vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da deponirata na rob parcele B na prejšnje mesto tako na severni strani kot zapadni strani, material (grede, klesane in oblikovane kamne, kamnite podboje in škrli) v linijo in položaj, kot je obstajal preden so bili iz tega mesta zrinjeni v notranjost parcele B ter očistiti prostor ob pesku, gred in ostalega materiala in kosov oziroma kamnitih blokov, sam mešalec pa dvigniti in ga postaviti na njegovo mesto, v prihodnje pa se vzdržati vsakega takega in podobnega motenja posesti stavbne parcele B. Sodišče je tožencema naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 84.684,00 SIT.

A.V. in Z.D. se pritožujeta proti navedeni sodni odločbi v celoti in pri tem uveljavljata vse pritožbene razloge. Sodišče naj bi predvsem napačno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo pritožnikovih dokaznih predlogov in predvsem ni opravilo ogleda.

A.V. je starejša naglušna oseba in zato ni dobro razumel vprašanj sodnice. Tožbe ni vložil zaradi tistega kamenja o katerem je dejal na glavni obravnavi, da je tam že leto dni, temveč zaradi kamenja, ki je bil na sporno mesto položen dan ali dva pred vložitvijo motenjske tožbe. Sodišče bi z zaslišanjem prič, ki jih je predlagal tožnik zlahka ugotovilo tudi to dejstvo. Nasprotna stranka je z gradbenim strojem postavila sporne skale na V-jevo parcelo le nekaj dni preden je vložil motenjsko tožbo. Ker A.V. zaradi teh skal ni mogel uporabljati dvorišča, jih je z gradbenim strojem odrinil na zemljišče nasprotne stranke in tako ravnal v okviru samopomoči. V zvezi s tožbo nasprotne stranke bi sodišče lahko z ogledom in zaslišanjem predlaganih prič ugotovilo, da je povsem neresnična trditev, da naj bi tožena stranka prevrnila mešalec. Mešalec za beton je bil prevrnjen v obratni smeri kot je deloval gradbeni stroj tožencev.

Sodišče bi tudi lahko ugotovilo, da gradbeni stroj do mešalca sploh ni prišel in da pesek sploh ni založen z drugim materialom. V danem primeru sploh ni šlo za kakšne kose klesanega in oblikovanega kamna, ampak za povsem navadne skale, iz katerih je bila zidana stara hiša. Tam tudi ni bilo nikakršnih kamnitih podbojev vrat in oken, prav tako z materialom ni bil založen kup peska. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi zapisalo, da so na fotografiji lepo vidne skale, ki so bile povod tožnikovi tožbi, pa je kljub temu njegov zahtevek zavrnilo. Nadalje sodišče napačno ugotavlja, da je bila asfaltna prevleka postavljena tik do hiše na parceli B, ki je sedaj porušena.

Temu ni tako, saj je asfaltno prevleko dal napraviti A.V. in to le po delu svojega dvorišča in ne po celotnem dvorišču. Nelogična je tudi trditev T., da je bila asfaltna prevleka postavljena tudi na njihovi parceli. Če bi sodišče opravilo ogled in zaslišalo predlagane priče, bi se lahko prepričalo, da je stanje nepremičnin v naravi bistveno drugačno od tistega, ki ga je ugotovilo. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča, da je pred letom 1997 na spornem zemljišču stal objekt, ki ni dopuščal nikakršne vožnje. Najemnik Č. je vozil s tovornjakom med hišo A.V. in objektom T., še preden so T. kupili zemljišče. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je nasprotna stranka ravnala v okviru dovoljene samopomoči. Nasprotna stranka skal ni postavila na svojo parcelo, temveč na zemljišče v posesti A.V.. Zato je le A.V. lahko ravnal v okviru dovoljene samopomoči, ker s tovornjakom ni bilo mogoče zapeljati v skedenj.

Sodišče je pri opredeljevanju samopomoči tudi prezrlo, da nevarnost ni bila neposredna in tudi ne nujna. Z.D. ni nikogar motil v posesti, saj je deloval po naročilu A.V..

Pritožba je utemeljena.

Pritožnika pravilno opozarjata, da nasprotna stranka ni imela pravice do samopomoči, ko je postavila sporne težke skale. V skladu s 76. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) ima posestnik pravico do samopomoči zoper tistega, ki neopravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame, pri tem pa mora biti nevarnost neposredna, samopomoč pa nujna in tudi mora ustrezati okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Glede na ugotovljeno daljše izvajanje voženj na spornem delu zemljišča, predpostavke samopomoči vsekakor niso podane in je zato sodišče prve stopnje v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožnika nadalje pravilno opozarjata, da sodišče ni zanesljivo ugotovilo obsega motenja posesti glede katerega je ugodilo tožbenemu zahtevku nasprotne stranke. Za takšno ugotovitev bi bilo namreč potrebno opraviti ogled kraja motilnega dejanja in tudi na tem kraju zaslišati predlagane priče. S tem v zvezi je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep prve stopnje na podlagi določb 1. odst. 370. čl. veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in vrnilo zadevo v novo odločanje. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje opravi ogled kraja motilnih dejanj, zasliši priče, na katere opozarjata pritožnika in ponovno odloči o tožbenih zahtevkih.