Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritrdi je pritožbi, da teorija in sodna praksa ustavitev izvršbe ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem izvršilnega postopka ter da je izvršilni postopek končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Tudi sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi na podlagi upnikove izjave o umiku izvršilnega predloga ustavilo le izvršbo in se tako ustavitev v konkretnem primeru nanaša le na fazo opravo izvršbe, zato z izpodbijanim sklepom ni onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo.
2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da se je upnik v predmetni izvršilni zadevi v skladu s prvim odstavkom 150. člena ZIZ poplačal pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Izpostavlja, da je zoper sklep o izvršbi vložil pravočasen ugovor, vendar pa je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo, zaradi česar je kršilo njegove ustavne pravice in mu odvzelo vsakršno možnost sodnega varstva. Navaja, da pravočasno vloženi ugovor prepreči zaključek izvršilnega postopka in se pri tem sklicuje na sklep Višjega sodišča v Mariboru v zadevi I Ip 113/2018. Izpostavlja še, da ustavitev izvršbe teorija in sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem izvršilnega postopka, saj je le-ta končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Zato predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter odloči o ugovoru dolžnika.
3. Upnik na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.
6. Pritrdi je pritožbi, da teorija in sodna praksa ustavitev izvršbe ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem izvršilnega postopka ter da je izvršilni postopek končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj.1
7. Skladno z zgoraj povzetim, pa je tudi sodišče prve stopnje v konkretni zadevi na podlagi upnikove izjave o umiku izvršilnega predloga ustavilo le izvršbo in se tako ustavitev v konkretnem primeru nanaša le na fazo opravo izvršbe. Z izpodbijanim sklepom ni onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru kot to sam zmotno navaja, temveč bo sodišče prve stopnje o ugovoru še odločilo, saj do (pravnomočne) odločitve o pravnih sredstvih strank, izvršilni postopek ni (v celoti) končan, kot je že sam v pritožbi izpostavil dolžnik.2
8. Glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
9. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
1 Enako Višje sodišče v Mariboru v sklepu opr. št.: I Ip 466/2016 z dne 13. 9. 2016. 2 Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-1273/07-11 z dne 22. 5. 2008.