Jedro

Po ustaljeni sodni praksi se sklep o izvršbi v kondemnatornem delu obravnava kot plačilni nalog, zato se smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP, ki urejajo postopek na podlagi plačilnega naloga. Iz tega razloga se tudi v tem postopku z ugovorom lahko uveljavljajo ne samo razlogi, ki se nanašajo na terjatev, temveč tudi tisti, ki se nanašajo na pristojnost slovenskega sodišča (439. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. Bistvo dolžnikove pritožbe je, da je ugovor obrazložen, ker je navedel, da slovensko sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi. Po pogodbi z dne 14. 8. 2012 (7. člen) je v primeru spora dogovorjena pristojnost sodišča v Slavonskem Brodu. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo kot neobrazložen, pri tem pa navedlo, da se izvršilni postopek še ni prelevil v pravdni postopek, zato ugovora dogovorjene pristojnosti tujega sodišča ni upoštevalo, za odločanje do pravnomočnosti sklepa o izvršbi pa je izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Dejstev, ki bi se nanašala na terjatev, dolžnik v ugovoru ni navedel. 7. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo. Po prepričanju višjega sodišča je dolžniku ugovor uspelo obrazložiti. Treba je namreč upoštevati, da sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku tudi naloži izpolnitev obveznosti (kondemnatorni del iz 1. točke izreka sklepa o izvršbi). Po ustaljeni sodni praksi se v tem delu sklep o izvršbi obravnava kot plačilni nalog, zato se smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP (15. člen ZIZ), ki urejajo postopek na podlagi plačilnega naloga. Iz tega razloga se tudi v tem postopku z ugovorom lahko uveljavljajo ne samo razlogi, ki se nanašajo na terjatev, temveč tudi tisti, ki se nanašajo na pristojnost slovenskega sodišča (439. člen ZPP).

8. Sodišče o obrazloženem ugovoru odloča po določbah 62. člena ZIZ, ki v drugem odstavku določa, da sodišče na obrazložen ugovor sklep o izvršbi razveljavi v dovolilnem delu, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog; zadevo torej odstopi v reševanje pristojnemu sodišču, v tem primeru je to Okrožno sodišče v Ljubljani (481. člen ZPP). Ne drži navedba upnika, da naj ugovor ne bi bil obrazložen zato, ker je listina, ki jo dolžnik k ugovoru prilaga, v tujem jeziku. Upnik navaja, da je sodišče ne sme upoštevati. Vendar pri tem spregleda določbo drugega odstavka 61. člena ZIZ, ki določa, da je ugovor obrazložen (že) takrat, ko dolžnik morebitne dokaze zgolj zatrjuje (predlaga). Zato dolžnik v konkretni zadevi, ko je priložil kot dokaz listino v tujem jeziku, ne more biti na slabšem kot dolžnik, ki take listine sploh ne bi priložil. Višje sodišče je na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ pritožbi ugodilo in odločilo kot izhaja iz izreka. V tej fazi postopka sodišče odloča le o obrazloženosti, ne pa tudi o utemeljenosti ugovora. O tem bo odločeno v nadaljevanju postopka po pravilih pravdnega postopka, ko se bo lahko o ugovoru pristojnosti slovenskega sodišča odločalo tudi po vsebini.

9. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu ZPP.