Jedro

Zgolj okoliščina, da so na Okrožnem sodišču na Ptuju (morebiti) zaposleni tudi prebivalci oškodovane Občine V., pa sama po sebi tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti ne more predstavljati.

Izrek

Predloga za prenos krajevne pristojnosti se zavrneta.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem na Ptuju je v teku kazenski postopek zoper obdolžena A. A. in B. B. zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po petem v zvezi s tretjim odstavkom 257. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. 2. Zagovornica obdolženega A. A. in zagovorniki obdolžene B. B. so predlagali prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Mariboru zaradi obstoja tehtnih razlogov iz 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

3. Predlog za prenos krajevne pristojnosti zagovornica obdolženega A. A. v svoji vlogi z dne 6. 6. 2022, dopolnjeni dne 7. 6. 2022, utemeljuje z navedbami, da je v predmetni zadevi sporno vprašanje, kdo je oškodovanec – ali Občina ali neposredno vsak posamezni občan Občine. Poudarja, da je Okrožno sodišče na Ptuju manjše sodišče in da so glede na bližino sosednje Občine tam zaposlene osebe, ki bi lahko bile neposredno upravičene do vračila sredstev (neposredni oškodovanci) ali so vsaj občani Občine (posredni oškodovanci). Na primer zapisničarka v predmetni zadevi stanuje v Občini (kot je to razvidno iz priloženega izpisa zemljiške knjige), prav tako pa bi neposredni oziroma posredni oškodovanci lahko bili ostali zaposleni na sodišču, tudi takšni, ki delajo na predmetnem spisu, ali vsaj njihovi družinski člani ali znanci. Kot primerljivi zadevi izpostavlja in prilaga sklep Višjega sodišča v Mariboru I Kr 19957/2020 z dne 25. 5. 2021 in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Kr 39962/2011-107 z dne 23. 3. 2016. Nadalje navaja, da je potrebno upoštevati tudi medijsko odmevnost zadeve na lokalnem področju in pritisk v medijih, v utemeljitev česar predlogu prilaga članka iz lokalnega časopisa Štajerski tednik z dne 15. 3. 2022 in 27. 5. 2022. Izpostavlja še odločanje senata v postopku ugovora zoper obtožnico, ko je slednji na podlagi drugega odstavka 276. člena ZKP s sklepom II Ks 36405/2014 z dne 14. 11. 2018 obtožnico vrnil državnemu tožilstvu v popravo. Problematično je namreč, da je senat v navedenem sklepu državnemu tožilstvu podal navodila oziroma napotke, kako mora popraviti obtožnico, pri čemer se je spustil v vsebinsko presojo obtožnice in omogočil vsebinsko popravo obtožnice, česar ZKP zaradi varstva načela enakopravnosti ne dopušča. V utemeljitev takšnega svojega pravnega stališča predlogu prilaga sodno prakso.

4. Zagovorniki obdolžene B. B. v predlogu za prenos krajevne pristojnosti, podanem v vlogi z dne 6. 6. 2022, navajajo, da je v konkretni zadevi sodeče sodišče nedvomno pod hudim pritiskom javnosti in lokalnih medijev zaradi tesne povezanosti očitanih kaznivih dejanj s prebivalci Občine, saj so obdolženci sodelovali pri izplačevanju državnih sredstev upravičencem na območju Občine, ki so vlagali v javno telekomunikacijsko omrežje, pri čemer se jim očita, da naj bi na škodo Občine oziroma njenih prebivalcev sebi neupravičeno izplačali bistveno višje zneske kot ostalim. Izrazito nezadovoljstvo javnosti (prebivalcev Občine) in pritiski na sodišče so razvidni iz številnih člankov, med drugim iz predlogu priloženih člankov Štajerskega tednika z dne 15. 3. 2022 in 27. 5. 2022. Odmevna naslova, komentarji avtorice in posamezne navedbe v člankih kažejo na to, da hočejo lokalni mediji s podporo javnosti (prebivalcev Občine), ki je v tej zadevi v veliki meri vpletena, pritiskati, naj sodišče obdolžence obsodi. Med drugim so na sodišču zaposlene osebe, ki bi lahko bile upravičene do samega vračila spornih denarnih sredstev oziroma so na kakršen koli način povezane s primerom. Sodišče pa je v konkretnem primeru nedovoljenim vplivom in pritiskom javnosti že podleglo. To izhaja iz postopanja sodišča in insinuacij o zavlačevanju postopka, ko je sodišče prošnjo obdolženkinih zagovornikov za preklic in preložitev narokov z dne 6. 5. 2022, iz razloga obdolženkine nesposobnosti za pristop na glavno obravnavo zaradi hudih zdravstvenih težav, poslalo v odgovor pooblaščencu oškodovane Občine. Odgovor slednjega, ki je priložen predlogu, pa je posredovalo v izjasnitev obdolženkinim zagovornikom. Ob tem se je sodišče dne 9. 5. 2022 samovoljno odločilo, da narokov ne bo preklicalo, s čimer je ravnalo v nasprotju z navodili obdolženkinega kirurga, odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in izvedenskim mnenjem Komisije za fakultetna izvedenska mnenja z dne 17. 2. 2022. Prav tako pa je v nadaljevanju, navkljub pojasnilom v dopolnitvi mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja z dne 16. 5. 2022, in ne da bi počakalo na ugotovitve o zdravstvenem stanju obdolženke oziroma odredilo dopolnitev izvedenskega mnenja, razpisalo naroke za dne 15. 6., 16. 6. in 17. 6. 2022, pri čemer se ni oziralo na zasedenost zagovornikov, nemožnost angažiranja substitutov, čas za pripravo obrambe in dejstvo, da je obdolženka še vedno v bolniškem staležu. 5. Predloga nista utemeljena.

6. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti je podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost, zato jo je treba kot takšno razlagati restriktivno.

7. V predlogih navedene okoliščine po presoji višjega sodišča ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti, saj predlagatelji v bistvenem podajajo zgolj svoje videnje zadeve ter izražajo nezaupanje in nezadovoljstvo s posameznimi odločitvami in postopanjem Okrožnega sodišča na Ptuju v obravnavani zadevi, ki še ni zaključena. Predlagatelji tako ne morejo vzbuditi dvoma v nepristranskost sodišča s polemiziranjem o statusu (neposrednih in posrednih) oškodovancev, saj se obdolžencem v obravnavani zadevi očita storitev kaznivega dejanja na škodo Občine kot samostojnega pravnega subjekta. Z ničemer namreč predlagatelji ne izkažejo, da ima status oškodovanca tudi katera izmed oseb, ki so zaposlene na Okrožnem sodišču na Ptuju (niti iz vrst sodnikov niti iz vrst sodnega osebja), temveč svoje hipotetične zaključke gradijo na povsem subjektivnem videnju zadeve. Zgolj okoliščina, da so na Okrožnem sodišču na Ptuju (morebiti) zaposleni tudi prebivalci oškodovane Občine, pa sama po sebi tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti ne more predstavljati. V splošnem bi to vodilo v nevzdržno situacijo, ki bi terjala prenos krajevne pristojnosti vsakič, ko bi bila v postopku udeležena občina (ali celo država), kar pa ni sprejemljivo, ker prenos krajevne pristojnosti kot kazensko procesni institut terja restriktivnejšo razlago od tiste iz obrazložitve predlagateljev. V posledici navedenega zato tudi ni mogoče pritrditi zagovornici obdolženega A. A., ki obravnavano zadevo neutemeljeno enači z v predlogu izpostavljenima zadevama I Kr 19957/2020 in I Kr 39962/2011. 8. Glede obširnih navedb predlagateljev, ki zadevajo odločanje zunajobravnavnega senata v postopku ugovora zoper obtožnico, kakor tudi procesno postopanje sodišča v zvezi s prošnjo zagovornikov obdolžene B. B. za preklic in preložitev narokov, pa je pojasniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso1 velja, da nezadovoljstvo s posameznimi odločitvami sodišča, kot tudi dejstvo, da stranka ne zaupa sodniku oziroma sodišču, ne more biti tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti. Zatrjevane nepravilnosti bodo lahko predmet presoje v nadaljnjem teku kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje in v okviru morebitnih postopkov s pravnimi sredstvi, njihovo uveljavljanje pa ne more biti podlaga za prenos krajevne pristojnosti. Ob tem je dodati, da se morajo dejanske okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos krajevne pristojnosti, tudi sicer konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča, torej morajo biti takšne narave, da sodišče kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja.2 Takega dvoma pa razlogi, ki jih navajajo predlagatelji, ne vzbujajo, saj se prvenstveno nanašajo zgolj na odločitve sodečega senata in zunajobravnavnega senata, katerih ni mogoče samodejno širiti na druge sodnike, ki opravljajo sodniško službo pri tem sodišču. 9. Tehtnega razloga za prenos pristojnosti predlagatelji ne morejo uspešno utemeljiti niti z obširnimi trditvami o medijski odmevnosti zadeve ter pritisku javnosti in lokalnih medijev na sodeče sodišče zaradi narave očitanih kaznivih dejanj in povezanosti s prebivalci Občine. V dosedanji sodni praksi je že bilo sprejeto stališče, da odziv javnosti in javno izražanje stališč civilne družbe, ki je mogoče pred katerim koli slovenskim sodiščem, kakor tudi (skrajna) medijska odmevnost in izpostavljenost posameznega primera, ne ustvarja upravičenega dvoma v nepristranskost sojenja pred sodečim sodiščem. Sodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakon (125. člena Ustave), presoji pravilnosti nezakonitosti sprejetih odločitev oziroma izrečenih kazenskih sankcij pa so prvenstveno namenjeni postopki s pravnimi sredstvi in ne institut delegacije pristojnosti. V nasprotnem bi namreč lahko deležniki postopka že samo z vzbujanjem medijske pozornosti izigrali pravila procesnih zakonov o krajevni pristojnosti.3 Tudi sicer pa je utemeljitev predlagateljev v tej smeri subjektivna in neprepričljiva, saj le na podlagi novinarskega poročanja iste avtorice v dveh člankih v lokalnem časopisu ni mogoče sklepati o zatrjevanih hudih in intenzivnih pritiskih. Še manj pa je v tovrstnem zatrjevanju zato prepoznati vzročno zvezo s posameznimi procesnimi odločitvami sodečega senata.

10. Glede na navedeno je bilo o predlogih za prenos krajevne pristojnosti odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 35. člena ZKP).

11. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča RS I Kr 6439/2017-70 z dne 4. 4. 2019, I Kr 42208/2010 z dne 16. 11. 2017, I Kr 5961/2013-1142 z dne 17. 5. 2016. 2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 55384/2011 z dne 17. 11. 2016. 3 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 69064/2020 z dne 26. 5. 2022 ter v njem citirana sklepa I Kr 55384/2011 z dne 17. 11. 2016 in I R 162/2020 z dne 6. 11. 2020.