Jedro

Zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, saj zaradi zamude roka za vložitev predloga za obnovo postopka ni razumno sprožati sodnega postopka. Zato tudi ni pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.1.2005; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z upravnim sporom, ki se vodi pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Oddelku v Mariboru, št. U 465/2004. Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 2. odstavka 67. člena ZUS sledilo utemeljitvi tožene stranke in menilo, da je tožena stranka upravičeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 - UPB1), ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato ni razumno začeti, ker je tožnik zamudil rok za obnovo postopka. Tožnik je dne 21.4.2004 vpogledal spis, v katerem je bilo tudi izvedeniško mnenje in se je z njim lahko seznanil, saj je napravil tudi kopijo računa za to mnenje. Tožnik sicer navaja, da je bil seznanjen z izvedeniškim mnenjem šele na obravnavi dne 26.6.2004, vendar je moral biti z njim seznanjen že prej, saj ima o njem tudi navedbe v pripravljalnem spisu z dne 22.6.2004. Tožnik v pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče je sklepalo, da se je tožnik seznanil ne samo z računom v spisu, temveč tudi z izvedeniškim mnenjem. Takšno sklepanje je napačno. Uradni zaznamek, ki se nahaja na list. št. 135, dokazuje samo to, da se je seznanil z računom izvedenca. Sklepanje, da se je seznanil z izvedeniškim mnenjem bi bilo možno, če bi si ogledal celoten spis oziroma če bi si spis ogledal sistematično.

Izvedeniškega mnenja ni opazil in se z njim tudi ni seznanil. Na koncu pritožbe tožnik predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Sodišče je svojo odločitev obrazložilo z razlogi, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Po določbi 1. odstavka 150. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/2004 - UPB2), ki se po določbi 1. odstavka 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS, imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise, v katerih so udeležene. V 1. odstavku tega člena je po presoji pritožbenega sodišča izraženo načelo javnosti za stranke. Ta javnost je v tem, da imajo stranke pravico seznaniti se z vsemi procesnimi dejanji nasprotnika in sodišča. V obravnavanem primeru je tožnik dne 21.4.2004 dokazano in nesporno vpogledal v spis, za katerega vpogled je prosil. Zato sta tožena stranka in sodišče prve stopnje tudi po presoji pritožbenega sodišča lahko utemeljeno sklepala, da se je tožnik tedaj seznanil tudi z vsemi listinami v spisu, saj je institut vpogleda v sodni spis, kot je bilo že navedeno, namenjen prav stranki, da se seznani s procesnimi dejanji nasprotnika in sodišča. Sicer pa tožnik niti ne zatrjuje, da določenih listin v spisu tedaj ni bilo, pač pa le, da izvedeniškega mnenja ni vpogledal. Poleg tega tožnik ni pojasnil, zakaj je bil seznanjen z izvedeniškim mnenjem šele na obravnavi dne 28.6.2004, če pa ima njegov pripravljalni spis datum 22.6.2004. Sicer pa je na podlagi določbe 5. odstavka 72. člena ZUS pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga tožnik uveljavlja v pritožbi, dopustno uveljavljati le tedaj, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku. Ker pa sodišče prve stopnje ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, pač pa na podlagi upravnih spisov tožene stranke, pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopusten.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje in že pred njim tožena stranka tudi pravilno uporabila materialno pravo, in sicer določbo 24. člena ZBPP, po kateri je treba pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Pri tem je treba tudi upoštevati, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno začeti. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke, ki je glede na podatke sodnih spisov ugotovila, da zadeve zaradi zamude roka za vložitev predloga za obnovo postopka ni razumno sprožati.

Sodišče prve stopnje je oprostilo tožnika plačila sodnih taks, ta oprostitev pa velja tudi za plačilo sodnih taks na pritožbeni ravni.

Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 73. člena ZUS neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.