Jedro

Sodišče prve stopnje razlogov za zavrnitev dokaza za zaslišanje tožene stranke in priče ni navedlo. Pri tem pa tudi ni šlo za situacijo, ko bi se dokazna predloga (predvsem dokaz z zaslišanjem priče) očitno nanašala na dejstva, ki ne bi bila pravno relevantna. Te pomanjkljivosti zato pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.

Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno štelo, da je za presojo pasivne legitimacije bistveno, ali je A. A. v dogovorih s tožečo stranko nastopal v svojem imenu in za svoj račun, ali pa je nastopal v imenu tožene stranke in na njen račun. Trditvena podlaga pravdnih strank (zlasti tožeče stranke) te presoje ni zahtevala. Pač pa je zahtevala odgovor na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za z vseh strani hoteno subjektivno simulacijo pogodbe.

V primerih, ko stranki ob sklenitvi (podjemne ali prodajne) pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV se šteje, da je slednji v ceno vključen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Postopek v tej zadevi se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru dolžnika (sedaj tožene stranke) proti sklepu o izvršbi z dne 6. 6. 2017 je izvršilno sodišče s sklepom VL 50269/2017 z dne 29. 6. 2017 sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena Zakona o zavarovanju in izvršbi; ZIZ).

Izpodbijana sodba

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi z dne 6. 6. 2017 obdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 478,71 EUR s pripadki (II. točka izreka).

3. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba za izdelavo projekta, nabavo N. in elektro opreme in izdelavo projektne dokumentacije z inšpektorskim pregledom za dvigalo tip EMDC 125 kg x 4,9 m v K. Na podlagi te pogodbe je tožeča stranka po izpolnitvi pogodbe toženi stranki izstavila račun, ki ga tožena stranka ni plačala. Zato je sodišče tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Pritožba in odgovor na pritožbo

4. Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Navajala je, da ni naročila in prevzela blaga, katerega plačilo tožeča stranka vtožuje v tem postopku. Sama je s tožečo stranko le formalno sodelovala. Blago je naročil in prevzel A. A., ki se je tožeči stranki tudi zavezal za plačilo. Izpostavila je, da je tudi tožeča stranka sama zatrjevanja, da je bil dejanski naročnik A. A. To pa pomeni, da je bila pogodba dejansko sklenjena med tožečo stranko in A. A. Nadalje je trdila, da ne drži, da ni prerekala trditve tožeče stranke, da je A. A. B. B. izrecno izjavil, da posluje preko tožene stranke. To prerekanje je razvidno iz 2. točke odgovora na tožbo. Glede na navedeno je menila, da je podana bistvena kršitev 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da je zmotno uporabljeno materialno pravo ter nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala tudi, da ni izvedlo dokaznih predlogov za zaslišanje tožene stranke in priče A. A. Ker zavrnitve dokazov ni obrazložilo, ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Posledično je sodišče prve stopnje kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka je še kot materialnopravno zmoten grajala zaključek sodišča prve stopnje, da je bila v ponudbi tožeče stranke navedena cena brez DDV. Torej je tožeča stranka na ponudbeno ceno neupravičeno obračunala še DDV. Izpodbijala je tudi odločitev o stroških postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka, podredno pa, da sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

5. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba je utemeljena.

Posebnosti spora majhne vrednosti in novela ZPP-E

7. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarski spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sodišče prve stopnje izda v takem postopku, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP).

8. Izpodbijana sodba je bila izdana po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E). Zato se v skladu s tretjim odstavkom 125. člena Prehodnih in končnih določb ZPP-E postopek pred sodiščem druge stopnje nadaljuje po določbah ZPP-E. Odgovor na uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka

9. Pritožbeno sodišče je preizkus izpodbijane sodbe opravilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi določila prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Ugotovljene kršitve določb postopka, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, pritožbeno sodišče ni moglo samo odpraviti, razveljavitev izpodbijane sodbe pa ne bo povzročila hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja obeh strank.

10. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka pasivno legitimirana. Tožeča stranka je trdila, da je, ker je ona tista, ki je izvedbo projekta naročila pri tožeči stranki z naročilnico št. 11/16 z dne 14. 9. 2016, dela pa prevzela z dobavnico št. 272-16 z dne 1. 8. 2016, ki jo je za toženo stranko podpisal A. A. Na drugi strani je tožena stranka formalno sodelovanje s tožečo stranko sicer priznavala, vendar pa je trdila, da je posel izvedbe del dejansko vodil in nato prevzel A. A. kot samostojni podjetnik. Zato je bilo med tožečo stranko in njim dogovorjeno, da bo račun za izvedena dela in dobavljeno blago izstavljen A. A. Ta se je tožeči stranki tudi zavezal za plačilo.

11. Obe stranki sta v potrditev svojih navedb predlagali izvedbo ustreznih dokazov. Sodišče prve stopnje je nekatere dokaze izvedlo (vpogledalo in prebralo je naročilnico v prilogi A3 in dobavnico v prilogi A4), drugih (med drugim tudi zaslišanja tožene stranke in priče A. A.) pa ni izvedlo.

12. Sodišče v pravdnem postopku sicer ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih stranke predlagajo, je pa dolžno izvesti dokaze za ugotovitev relevantnih dejstev (213. člen ZPP). Če se sodišče odloči, da nekaterih dokazov ne bo izvedlo, mora o tem sprejeti sklep (prvi odstavek 287. člena ZPP) in svojo odločitev ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če sodišče tako ne ravna, krši pravico stranke do sodelovanja v postopku, ki jo varuje 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. To je pravica, ki med drugim zajema tudi pravice, ki jih ima stranka v dokaznem postopku in sega tudi na ustavno raven (kot vidik enakega varstva pravic oziroma pravice do poštenega sojenja – 22. člen Ustave RS).

13. Sodišče prve stopnje lahko na podlagi drugega odstavka 287. člena ZPP zavrne predlagani dokaz, (1) če je nepotreben, ker je dejstvo dokazano (ne pa tudi obrnjeno - če je glavni dokaz uspel, bo dokaznemu predlogu za nasprotni dokaz moralo ugoditi)1, (2) če je nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga z njim dokazovali ni pravno odločilno, (3) ali če gre za dokaz, ki je za ugotovitev določenega dejstva popolnoma neprimeren.

14. V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje razlogov za zavrnitev dokaza za zaslišanje tožene stranke in priče A. A. sploh navedlo ni. Pri tem pa tudi ni šlo za situacijo, ko bi se dokazna predloga (predvsem dokaz z zaslišanjem priče A. A.) očitno nanašala na dejstva, ki ne bi bila pravno relevantna. Te pomanjkljivosti zato pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.2 Odgovor na pritožbeni očitek, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo

15. V pritožbi je tožena stranka navedla, da bi moralo sodišče glede na navedbe tožeče stranke (da je bil dejanski naročnik A. A.) šteti, da je bila pogodba sklenjena med tožečo stranko in A. A. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno štelo, da je za presojo pasivne legitimacije bistveno, ali je A. A. v dogovorih s tožečo stranko nastopal v svojem imenu in za svoj račun, ali pa je nastopal v imenu tožene stranke in na njen račun. Trditvena podlaga pravdnih strank (zlasti tožeče stranke) pa te presoje ni zahtevala. Pač pa je zahtevala odgovor na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za z vseh strani hoteno subjektivno simulacijo pogodbe.

16. Za subjektivno simulacijo gre takrat, kadar sta v posel poleg prodajalca oziroma izvajalca vpletena navidezni pogodbenik in dejanski pogodbenik. Položaj prodajalca oziroma izvajalca je pri tem lahko različen, in sicer: (1) ne ve za dogovor med dejanskim in navideznim pogodbenikom, (2) ve za dogovor med dejanskim in navideznim pogodbenikom, vendar hoče biti v pogodbenem razmerju le z navideznim kupcem; in (3) ve za dogovor med dejanskim in navideznim kupcem, njegova volja pa je, da je njegov sopogodbenik resnični kupec.3 V prvih dveh primerih pogodba med prodajalcem in navideznim pogodbenikom ni navidezna (ker ni soglasne volje pogodbenikov o tem, da sta njuni izjavi volj navidezni). Le v tretjem primeru je pogodba navidezna, in le v tem primeru lahko pride v poštev prvi odstavek 50. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Po tej določbi navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa sodišče prve stopnje odločilnih pravnih dejstev, ali je šlo v predmetni zadevi za subjektivno simulacijo, ni ugotavljalo.

17. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaze, ki sta jih predlagali stranki za ugotovitev pravno pomembnih dejstev, glede dokazov, ki pa jih bo zavrnilo, pa bo moralo navesti konkretne razloge za njihovo zavrnitev.

18. K zgornji obrazložitvi pritožbeno sodišče dodaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo v sodni praksi že uveljavljeno materialnopravno stališče, da se v primerih, ko stranki ob sklenitvi (podjemne ali prodajne) pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV šteje, da je slednji v ceno vključen.4 Trditveno in dokazno breme o nasprotnem pa je na tožeči stranki.

19. Razveljavitev odločitve o stroških postopka je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

20. Glede na to, da je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Zobec, J.: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 358. 2 Prim. VSRS sklep III Ips 4/2013 z dne 17. 9. 2013, VSRS sklep VIII Ips 194/2017 z dne 6.3.2018 in VSRS sklep II Ips 368/2004 z dne 1. 12. 2005. 3 Prim. Sodba II Ips 963/2007 z dne 6. 12. 2007. 4 Prim. VSL Sodba II Cpg 553/2017 z dne 11. 7. 2017, VSL sodba II Cpg 30/2017 z dne 13. 3. 2017, VSL sodba in sklep II Cpg 1344/2015 z dne 7. 12. 2015, VSL sodba I Cpg 1012/2013 z dne 1. 10. 2014, in VSL sodba I Cpg 1376/2012 z dne 11. 2. 2014.