Jedro

Pritožbeni rok začne teči šele naslednji dan po vročitvi odločbe, tako da je v tem že upoštevano, da se da stranki dovolj časa za seznanitev z vsebino sklepa. Ustava Republike Slovenije v 25. členu res zagotavlja pravico do pritožbe, vendar pa je taka pravica že po naravi stvari (zaradi pravne varnosti in načela pravnomočnosti) vedno vezana na rok, ki ga upnik ni upošteval, določeni rok pa je tudi dovolj dolg, zato je upnik sam tisti, ki si je odvzel pravico do pritožbe.

V skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP sme stranka postopka v ugovornem roku podati tudi predlog za oprostitev, odloga ali obročno plačilo sodnih taks. Predlog, ki je vložen izven ugovornega roka zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, ne more učinkovati že za prej vloženo pritožbo in pritožnik niti nima interesa za vložitev takega predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrglo pritožbo pritožnika z dne 8.7.2021 zoper sklep z dne 17.6.2021 (PD 139) in (II.) zavrglo vlogo pritožnika „Nov/dodaten predlog za oprostitev plačila sodne takse določene s plačilnim nalogom naslovnega sodišča opr. št. St ... z dne 7.5.2021“ (PD 139).

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je sklep res prejel 21.6.2021 in da je pritožbo vložil v zakonskem roku. Prva dejanja je lahko izvedel 22.6.2021, saj je 21.6.2021 sklep šele prejel in se seznanil z njim, pooblaščenec pa je stranko lahko obvestil in se z njo posvetoval šele naslednji dan. Če ZPP dopušča pritožbo, vendar pod nesorazmerno strogimi pogoji, torej v tako kratkem roku, da v njem ni mogoče kakovostno in argumentirano izpodbiti prvostopenjske sodbe, potem pravica do pritožbe obstaja samo formalno, na papirju, kar pomeni kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena URS. Zakonska ureditev, ki ni skladna z ustavo. bi morala sodiščem omogočati, da v izjemnih primerih pritožbene roke podaljšajo. Smiselno bi bilo tudi, da o tem vprašanju odloči višje sodišče, ne pa prvostopenjski sodnik, ki je izdal sodbo, ki se izpodbija s pravnim sredstvom. Sodišče bi moralo upoštevati, da na dan prejema ni možno opraviti dejanj, ki bi v nadaljevanju omogočila kakovostno pripravo pravnega sredstva in obrambe. Napačna je tudi odločitev o zavrženju novega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Tak predlog lahko za en postopek oziroma za eno taksno obveznost ob enakih okoliščinah stranka poda le enkrat in sodišče o njem odloča samo enkrat, predlog pa je zavrglo s sklepom z dne 17.6.2021. Nov predlog je vložil 7.7.2021. Sodišče ne sme o isti stvari odločati, če je bilo že pravnomočno odločeno. V tem primeru pa še ni bilo pravnomočno odločeno in bi moralo sodišče odločati o novem predlogu. Zato naj sodišče izpodbijani sklep v celoti zavrne in ugodi pritožbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopkih zaradi insolventnosti je treba pritožbo vložiti v 15 dneh od vročitve sklepa (127. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP; v obravnavani zadevi je bil sklep upniku vročen), kar upnik priznava. V izpodbijanem sklepu je sodišče pravilno ugotovilo, da je upnik sklep prejel 21.6.2021, kar upnik priznava, 15-dnevni rok pa je tako potekel 6.7.2021. Pritožba, poslana priporočeno po pošti dne 7.7.2021 tako ni bila vložena v zakonskem roku in so nasprotne pritožbene navedbe napačne.

5. S sklepom z dne 17.6.2021 je bil zavržen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki v roku ni bil dopolnjen, upniku pa je bilo še (ponovno) naloženo plačilo sodne takse. Postopki zaradi insolventnosti so hitri (primerjaj tudi 48. člen ZFPPIPP), vprašanja pa (vsaj praviloma in tudi v tem postopku je bilo tako) niso tako zapletena, kot v primeru meritornega odločanja s sodbo. Tudi zato je tudi po Zakonu o pravdnem postopku – ZPP pritožbeni rok zoper sklep le 15 dni (drugi odstavek 363. člena ZPP), čeprav je bil pritožbeni rok za sodbo z novelo ZPP v letu 2017 podaljšan na 30 dni. Pritožbeni rok pa začne teči šele naslednji dan po vročitvi odločbe, tako da je v tem že upoštevano, da se da stranki dovolj časa za seznanitev z vsebino sklepa. Višje sodišče glede na navedeno ne vidi neustavnosti v dolžini pritožbenega roka. Pripomniti pa velja, da upnik tudi ni izkazal nikakršnih posebej utemeljenih razlogov, zakaj ne bi mogel pravočasno sestaviti kakovostne pritožbe v zadevi, ki se nanaša le na nepopolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Ustava Republike Slovenije v 25. členu res zagotavlja pravico do pritožbe, vendar pa je taka pravica že po naravi stvari (zaradi pravne varnosti in načela pravnomočnosti) vedno vezana na rok, ki ga upnik ni upošteval, določeni rok pa je tudi dovolj dolg, zato je upnik sam tisti, ki si je odvzel pravico do pritožbe.

6. Pravilno je tudi, da je sodišče prve stopnje samo zavrglo prepozno pritožbo. V skladu s prvim odstavkom 343. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP prepozno pritožbo zavrže predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča prve stopnje, višje sodišče pa jo zavrže le, če tega ni storil že sodnik sodišča prve stopnje (prvi odstavek 346. člena in prvi odstavek 351. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Nenazadnje je odločitev o zavrženju pritožbe po sodišču prve stopnje za pritožnika tudi bolj ugodna, saj se je smel pritožiti zoper sklep o zavrženju pritožbe, česar sicer ne bi mogel, če bi o tem prvič odločalo višje sodišče. 7. Pravilna pa je tudi odločitev v II. točki izreka. V času, ko je bil vložen „nov/dodaten predlog za oprostitev plačila sodne takse“, še o prvem predlogu ni bilo pravnomočno odločeno. Poleg instituta pravnomočnosti ZPP pozna tudi institut litispendence (primerjaj 274. člen ZPP).

8. Izpodbijani sklepa pa je pravilen predvsem zato, ker je sodno takso treba plačati že ob vložitvi pritožbe (prvi odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko tudi nastane taksna obveznost (1. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1). V drugem odstavku 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je določeno, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga v nalogu za plačilo sodne takse določi sodišče, v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pa sme stranka postopka v ugovornem roku podati tudi predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. S tem je omiljeno strogo določilo prvega odstavka 13. člena ZST-1, po katerem sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Stranka postopka pa ne more vložiti ponovnega (novega ali dodatnega) predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, ki bi učinkoval za že prej vloženo pravno sredstvo (pritožbo), kar nenazadnje priznava tudi upnik v pritožbi. Tak predlog, ki je vložen izven ugovornega roka zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, ne more učinkovati že za prej vloženo pritožbo in pritožnik niti nima interesa za vložitev takega predloga. Zato je zavrženje novega/dodatnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks pravilno predvsem iz tega razloga.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).