Jedro

Komunalni prispevek je mogoče odmeriti tudi na nezgrajeno komunalno opremo. Ker pa se šteje, da je stavbno zemljišče v primeru še nezgrajene komunalne opreme opremljeno le v primeru, če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto (2. točka 1. odstavka 72. člena ZPNačrt), je občina upravičena zaračunati komunalni prispevek le za to nezgrajeno komunalno opremo.

Določba 1. odstavka 81. člena ZPNačrt namreč določa, da ima zavezanec za plačilo komunalnega prispevka ob plačilu komunalnega prispevka pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. Pogodbe, ki bi jo bila dolžna občina z zavezancem skleniti že pred plačilom komunalnega prispevka, pa zakon ne predpisuje, zato sklenitve le te tožnika ne moreta zahtevati, oziroma sklenitev take pogodbe ni pogoj za pravilnost in zakonitost odločbe o odmeri komunalnega prispevka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo tožnikoma kot investitorjema gradnje stanovanjske stavbe na parceli št. 1041/11 k.o. ..., ki sodi v območje zazidalnega načrta Cviblje, odmeril komunalni prispevek v višini 59.649,27 EUR. Iz obrazložitve je razvidno, da je višina komunalnega prispevka na lokaciji predvidenega posega določena s programom opremljanja, sprejetega z Odlokom o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju „sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Cviblje“, Uradni list RS, št. 55/2007- v nadaljevanju Odlok). Pri odmeri so bili upoštevani podatki iz priložene projektne dokumentacije tožnikov na podlagi meril za odmero, ki so določena s 7., 9. in 10. členom Odloka. Prvostopni organ je pri izračunu upošteval skupno velikost zemljišča parc. št. 1041/11 k.o. ..., neto tlorisno površino stavbe, vrednost opreme na m2 gradbene parcele in vrednost opreme na m2 neto tlorisne površine stavbe, pri čemer je medsebojno razmerje omenjenih vrednosti 70 (velikost gradbene parcele) : 30 (neto tlorisna površina stavbe).

Zaradi napake v površini gradbene parcele je drugostopni organ pritožbi tožnikov delno ugodil ter na podlagi pravilne površine parcele akontativno odmeril komunalni prispevek v višini 58.938,62 EUR, v ostalem pa pritožbo tožnikov zavrnil. V razlogih je navedel, da Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007 z dne 13. 4. 2007, v nadaljevanju ZPNačrt) določa, da občina v občinskem prostorskem načrtu določi vrste komunalne opreme, ki jih je treba zgraditi po posameznih enotah urejanja prostora (1. odstavek 79. člena ZPNačrt), opremljanje stavbnih zemljišč pa se izvaja na podlagi programa opremljanja. Z Uredbo o vsebini in programu opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/2007, v nadaljevanju Uredba) je določena vsebina in oblika programa opremljanja stavbnih zemljišč. S programom opremljanja se določi komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba zgraditi ali rekonstruirati skladno s prostorskim aktom občine in roke za gradnjo komunalne opreme po posameznih enotah urejanja prostora. Za komunalno opremo se določijo tudi podlage za odmero komunalnega prispevka. Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na vrsto komunalne opreme. Obračunska območja se določijo za obstoječo komunalno opremo in za vso predvideno novo komunalno opremo (76. člen ZPNačrt). Obračunski stroški komunalne opreme so tisti del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se financirajo iz sredstev, zbranimi s plačili komunalnih prispevkov in bodo bremenili določljive zavezance. Podlage za odmero komunalnega prispevka so obračunska območja, stroški komunalne opreme, preračun stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka. Komunalna oprema, ki jo je potrebno zgraditi, se določi tako, da se ugotovi ustreznost in zmogljivost obstoječe komunalne opreme, iz prostorskega akta in drugih razvojnih aktov ugotovi komunalno opremo, ki jo je treba zgraditi, vključno z njeno zmogljivostjo in ravnijo oskrbe glede na pričakovane potrebe, za komunalno opremo, ki jo je treba zgraditi, oceni višino stroškov gradnje (5. člen Uredbe). Določba 6. člena Odloka določa obračunske stroške opremljanja zemljišč za gradnjo, ki obsegajo: investicijsko dokumentacijo, prostorsko in projektno dokumentacijo, pripravljalna dela, stroške odkupa nepremičnin in odškodnin, rekonstrukcijo Kidričeve ulice, javno (interno) cestno omrežje, kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo, varnostno koordinacijo, nadzor investicije, vodenje investicij, nadomestitvene stroške za obstoječo komunalno opremo in stroške 20 % DDV. Določba 9. člena Odloka določa merila za odmero komunalnega prispevka v I. in II. ožjem obračunskem obdobju. Določba 4. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07, v nadaljevanju Pravilnik) določa, da se zavezancem, ki so predpisane obveznosti za obstoječo komunalno opremo že izpolnili, odmerijo le stroški zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča. Komunalni prispevek se zavezancu lahko odmeri za predvideno komunalno opremo že pred tem, ko mu je omogočena priključitev oziroma njena uporaba. Zakonitosti Odloka v postopku odločanja o pritožbi zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka pritožbeni organ ne ugotavlja. Po 81. členu ZPNačrt ima zavezanec pravico zahtevati sklenitev pogodbe o priključitvi na komunalno opremo ob plačilu komunalnega prispevka, ne pa ob izdaji odločbe o odmeri komunalnega prispevka.

Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi, vloženi dne 5. 1. 2009, navajata, da ZPNačrt v določbah od 70. do 84. člena opredeljuje obveznosti občin glede načrtovanja komunalnega opremljanja, sprejemanja aktov v zvezi s komunalnim opremljanjem, obračunavanjem komunalnega prispevka in namenske porabe sredstev. Iz Odloka o sprejetju zazidalnega načrta in Odloka je razvidno, da so na območju komunalnega opremljanja zazidalnega kompleksa Cviblje zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Zato je bila Občina Trebnje skladno z določbami tega zakona dolžna opredeliti vse izboljšave v smislu 82. člena ZPNačt za obstoječe objekte ter z odločbami po uradni dolžnosti lastnike zazidanih stavbnih zemljišč na območju zazidalnega kompleksa in tudi izven njega, če se tak objekt priključuje na komunalno opremo, zavezati za plačilo komunalnega prispevka v tistem delu, ki se nanaša na financiranje objektov in naprav, ki omogočajo lastnikom zazidanih stavbnih zemljišč nove priključitve (npr. kanalizacija) ter financiranje tistega dela komunalnih objektov in naprav, ki predstavljajo izboljšave glede na obstoječo komunalno infrastrukturo pred izgradnjo novih objektov in naprav (javna razsvetljava, požarna voda, pločniki, boljši elementi cest, dodatne ceste itd.). Lastnikom obstoječih objektov občina ni izdala odločb po uradni dolžnosti (7. točka 79. člena ZPNačrt). Tako občina ni enakopravno obravnavala vseh zavezancev za plačilo komunalnega prispevka. Zato tožnika zahtevata, da se izračun komunalnega prispevka izdela skladno z navedenimi členi ZPNačrt ter stroške opremljanja razdeli na vse zavezance, določene z zakonom ter pred plačilom komunalnega prispevka sklene s predlagateljema pogodbo o komunalnem opremljanju stavbnega zemljišča parc. št. 1041/11 k.o. ... z obveznostmi Občine Trebnje, zlasti glede rokov izvedbe vseh komunalnih naprav in objektov, ki izhajajo iz programa opremljanja, kvalitete izvedbe objektov in naprav, rokov možnosti priključitve objekta zavezancev na komunalne objekte in naprave ter njihove popolne uporabe ter izpolnjevanja standardov pri izvedbi naprav in objektov ter možnosti kontrole izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Odločba o plačilu komunalnega prispevka zavezuje le zavezance za plačilo komunalnega prispevka, ne da bi Občina Trebnje s tem sprejela kakršnokoli obveznost in pogodbene kazni, če do zavezancev ne bo izpolnila pogodbenih obveznosti. Zato sta tožnika v primeru, ko tožena stranka prelaga sklenitev pogodbe na čas po plačilu komunalnega prispevka, v neenakopravnem položaju, saj bosta podatke o izpolnjevanju obveznosti tožene stranke izvedela šele po plačilu komunalnega prispevka. Tako ne moreta načrtovati svojih investicij, saj ne poznata rokov, do kdaj bodo zgrajene vse naprave in objekti po programu, ti pa omogočajo uporabo njunega objekta. Predlagata, da jima tožena stranka odmeri komunalni prispevek skladno z določili 79. in 82. člena ZPNačrt ter z njima sklene pogodbo o komunalnem opremljanju pred plačilom komunalnega prispevka, v kateri bodo podane vse prej navedene obveznosti tožene stranke do tožnikov in sicer točen obseg komunalne opreme z roki možnosti priključitve oziroma uporabe posameznega objekta oziroma naprave ter sankcije tožene stranke v primeru, da ta ne bo izpolnila obveznosti do tožnikov.

V dopolnitvi tožbe z dne 22. 3. 2010 pa še navajata, da bi morala Občina Trebnje od stroškov, obračunanih po končni situaciji za dela opremljanja stavbnih zemljišč ZN Cviblje odšteti stroške izvedbe elektrokabelske kanalizacije in telekomunikacije, saj jih je dolžna obračunati gospodarskim javnim službam (A., B.) v dogovoru, sklenjenem ob prenosu teh zgrajenih naprav v last in upravljanje, tako kot določa 73. člen ZPNačrt in Pravilnik o povrnitvi stroškov občinam za investicije v izgradnjo elektroenergetskega omrežja (Uradni list RS, št. 93/2008). Opozarjata pa še na potrebno izločitev stroškov izdelave projekta in nadzora za električno in telekomunikacijsko omrežje. Ker so bila izvedena dela v končni situaciji obračunana na podlagi projektantskega predračuna in ne na podlagi obračunske knjige izmer, se postavlja tudi vprašanje glede vseh zneskov, navedenih v končni situaciji.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da je bil predmetni komunalni prispevek izračunan na podlagi podatkov, razvidnih iz priložene projektne dokumentacije ter na podlagi podatkov Območne geodetske uprave Novo mesto, Izpostava Trebnje. Zakonska podlaga za odmero komunalnega prispevka je Odlok. Sklicuje se na 79. člen ZPNačrt, ki govori, da je s plačilom komunalnega prispevka zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo, oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja. Četrti člen Pravilnika pa pravi, da se komunalni prispevek za predvideno komunalno opremo zavezancu lahko odmeri že pred tem, ko mu je omogočena priključitev oziroma njena uporaba, če je njena gradnja predvidena v proračunu občine v tekočem ali naslednjem letu. Glede tožnikovih pripomb o neenaki obravnavi obstoječih in novih investitorjev navaja, da so obstoječi investitorji v skladu z veljavno zakonodajo pridobili za obstoječe objekte gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da so predhodno že poravnali odmerjen komunalni prispevek oziroma vse prispevke v skladu s takrat veljavno zakonodajo. V kolikor bi lastnikom obstoječih objektov ponovno odmerili komunalni prispevek, bi ravnali protizakonito in bi kršili eno od osnovnih pravnih načel in sicer bi o isti stvari nedopustno dvakrat odločali. V primeru, ko se obstoječa stavba dogradi, nadgradi (razlika med obstoječim in novim stanjem) ali pa se objekt priključi na nov komunalni vod, za kar prej ni imel možnosti ali pa se zaradi drugih razlogov do sedaj priključek ni izvedel, pa je tak investitor v popolnoma enakem položaju kot nov investitor.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 77. člena ZPNačrt je dolžnost občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, pri čemer se ta financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (2. odstavek istega člena). Zaradi tega je občina upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec, to je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt), plača občini (1. odstavek 79. člena ZPNačrt). Plačilo komunalnega prispevka torej pokriva del stroškov, ki jih ima občina kot investitor gradnje komunalne opreme. S plačilom komunalnega prispevka zavezanec dobi zagotovilo o priključitvi na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je s tem zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja (4. odstavek 79. člena ZPNačrt). To pomeni, da je mogoče komunalni prispevek odmeriti tudi na nezgrajeno komunalno opremo. Ker pa se šteje, da je stavbno zemljišče v primeru še nezgrajene komunalne opreme opremljeno le v primeru, če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto (2. točka 1. odstavka 72. člena ZPNačrt), je občina upravičena zaračunati komunalni prispevek le za to nezgrajeno komunalno opremo. To določa tudi 4. člen Pravilnika, po katerem se za predvideno komunalno opremo zavezancu lahko odmeri komunalni prispevek že pred tem, ko mu je omogočena priključitev oziroma njena uporaba, vendar pod pogojem, da je njena gradnja predvidena v proračunu občine v tekočem ali naslednjem letu. Tožnika v tožbi ne navajata, da bi jima občina zaračunala komunalni prispevek za nezgrajeno komunalno opremo, ki ne bi bila predmet občinskega načrta razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto, iz Odloka pa je po drugi strani razviden obseg in terminski plan izvedbe investicij, ki v primeru plačila komunalnega prispevka opredeljuje obveznost občine tožnikoma zagotoviti možnost priključitve na komunalno opremo v roku in obsegu, kot to določa Odlok. Sklenitev posebne pogodbe zato niti ni potrebna, saj obveznosti občine izhajajo že iz Odloka samega in bi tožnika od občine lahko terjala izpolnitev obveznosti in morebitno povračilo škode že na podlagi samega Odloka. Tožnika bi lahko zahtevala tudi sklenitev posebne pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo, vendar, kot pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, šele ob plačilu komunalnega prispevka. Določba 1. odstavka 81. člena ZPNačrt namreč določa, da ima zavezanec za plačilo komunalnega prispevka ob plačilu komunalnega prispevka pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. Pogodbe, ki bi jo bila dolžna občina z zavezancem skleniti že pred plačilom komunalnega prispevka, pa zakon ne predpisuje, zato sklenitve le te tožnika ne moreta zahtevati, oziroma sklenitev take pogodbe ni pogoj za pravilnost in zakonitost odločbe o odmeri komunalnega prispevka.

Tudi po presoji sodišča je bil v obravnavanem primeru tožnikoma odmerjen komunalni prispevek za možnost priključitve na komunalno javno infrastrukturo v skladu z določbo 82. člena ZPNačrt, ki določa, da se komunalni prispevek določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost, 1. odstavka 5. člena Pravilnika, ki določa enako in Odlokom. Slednji v skladu z ZPNačrt natančneje določa program opremljanja predmetnega zemljišča in obračunske stroške le-tega. Ker je predmet tožbe v upravnem sporu lahko le izpodbijana odločba, tožnika ne moreta uspeti s tožbenim ugovorom, da bi morala občina izdati odločbe po uradni dolžnosti tudi lastnikom zazidanih stavbnih zemljišč, pri katerih je prišlo do izboljšanja opremljenosti stavbnih zemljišč. Izdaja odločb drugim lastnikom, tako za nove zavezance, kot tudi za tiste, katerim je bil komunalni prispevek odmerjen zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnih zemljišč, na položaj tožnikov prav nič ne vpliva, saj se komunalni prispevek odmerja v skladu z Odlokom in na njegovo višino ne vpliva dejstvo, koliko komunalnega prispevka je občina že obračunala drugim zavezancem. Po določbi 80. člena ZPNačrt je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. Z vidika lastnikov obstoječih objektov to pomeni, da jim bo zaračunan komunalni prispevek le za tiste vrste komunalne opreme, za katero doslej niso mogli priključiti svojih objektov, zaradi česar se bo štelo, da se na to infrastrukturo priključuje na novo, medtem, ko bodo komunalni prispevek za infrastrukturo, na katero so objekti že priključeni, dolžni plačati le v primeru, če bodo spreminjali namembnost objekta ali njegovo neto tlorisno površino. Na te lastnike zato ni mogoče še enkrat prevaliti stroškov opremljanja zemljišč za gradnjo s to vrsto komunalne opreme. Kadar pa bodo glede na omenjeno določbo ZPNačrt tudi zanje izpolnjeni pogoji za plačilo komunalnega prispevka, pa bo ta za posamezne vrste komunalne opreme odmerjen po enaki ceni, kot to velja za investitorje novogradenj. Sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi bila izpodbijana odločba izdana v nasprotju z določbo 79. člena ZPNačrt, kot pavšalno navajata tožnika.

Po določbi 1. odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US, v nadaljevanju ZUS-1) je potrebno tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V tožbi morajo biti med drugim podane tudi tožbene navedbe, saj sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 20. člena ZUS-1 preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb. Navedeni rok je prekluziven, kar pomeni, da vložitve tožbe kot procesnega dejanja po poteku tega roka ni več mogoče opraviti, prav tako pa tudi ni več mogoče vlagati nadaljnjih tožbenih navedb. Ker so navedbe tožnikov iz dopolnitve tožbe vložene 19.3.2010, torej po preteku 30 dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe iz 1. odstavka 28. člena ZUS-1, ki je potekel 5.1.2009, jih sodišče ni presojalo.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.