Jedro

V ponovnem postopku se bo odločalo zgolj o odvzemu premoženjske koristi, kot posledici storjenega kaznivega dejanja in v tem primeru ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno vprašanje, da tožnik ne bi mogel razumeti vseh dejstev, ki ga obremenjujejo, in ki so mu tudi v korist. Določba 17. člena ZKP namreč določa, da morajo sodišča, ki sodijo in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, po resnici in popolno ugotoviti dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite odločbe, tako da bo tožniku v ponovnem sojenju glede tega dela razveljavljene prvostopne obsodilne sodbe, zagotovljeno enakopravno procesno obravnavanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1478/2011 z dne 13. 9. 2011 je odločeno, da se prošnja A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp), zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi tožena stranka navaja določbo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 96/04, 23/08, dalje ZBPP), ki določa presojo okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in je pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Navaja, da je bil tožnik s sodbo, številka K 78/2006 spoznan za krivega, da je hudodelski združbi prodajal substance, ki so razglašene za mamila. Izrečena mu je bila kazen 5 let zapora in odvzem premoženjske koristi v višini 3.789,02 EUR. Višje sodišče je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je enega izmed obtožencev oprostilo, prosilcu in še enemu izmed soobtožencev pa znižalo izrečeno kazen. S tem so preoblikovana razmerja med soobtoženci, ker bi se to izkazalo za pomembno v zvezi z odločanjem o stroških postopka ter odvzeti premoženjski koristi, je višje sodišče glede teh dveh vprašanj izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti ter jo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Za dodelitev bpp je relevantno ponovno odločanje sodišča prve stopnje o odvzemu premoženjske koristi, medtem ko so stroški kazenskega postopka in njihova morebitna oprostitev predmet presoje sodišča, ki odloča v tej zadevi v skladu z določbami ZKP. Navaja, da je pravica do obrambe s pomočjo zagovornika bistveni element pravice do poštenega sojenja in je njen namen zagotoviti dejansko enakost strank v kazenskem postopku. V skladu s slovensko in mednarodno zakonodajo je ta pravica fakultativna ali obligatorna (sama Ustava RS določa le možnost obdolžencev, da se branijo z zagovornikom, ne pa obvezne obrambe z zagovornikom v vseh kazenskih postopkih). Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 6. členu določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja ima pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga zagovarjajo brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Če obramba ni obvezna, je v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava treba gledati na interes pravičnosti, na katerega se na abstraktni ravni opira tretji odstavek 24. člena ZBPP, po katerem je dolžna tožena stranka odločati in določa, da je zadeva očitno nerazumna, kadar je v nasprotju z interesi pravičnosti. V skladu s sodno prakso je treba pri odločanju o postavitvi zagovornika gledati na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanje, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženi strokovno obrambo z zagovornikom. V tem postopku se ne bodo obravnavala zapletena pravna in dejanska vprašanja, prosilec je že bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili, kar je potrdilo tudi sodišče druge stopnje, četudi mu je na prvi stopnji hkrati znižalo izrečeno kazen. Razveljavljena je zgolj odločba o odvzemu premoženjske koristi po uradni dolžnosti, ker so se zaradi delno spremenjenega obsodilnega dela sodbe spremenila medsebojna razmerja med obtoženci. Kazensko sodišče bo v ponovnem postopku ocenilo, koliko zaslužka od prodane droge je pripadlo posameznemu obtožencu, oziroma če dokazni postopek ne bo dal podlage za gotov zaključek o tem, naložilo obtožencem, katerih krivda predmetnega kaznivega dejanja je bila ugotovljena. Po določbah KZ nihče od storilcev ne sme obdržati protipravno pridobljene premoženjske koristi, pri tem pa je kazensko sodišče dolžno v postopku preveriti vsa odločilna dejstva, ki so lahko obdolžencu v korist. Razen tega se ne bo odločalo o krivdi prosilca, temveč le o povrnitvi protipravne premoženjske koristi, zato tudi iz tega razloga ni treba, da bi moral prosilec imeti zagovornika.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da gre za direkten posmeh šolanih pravnikov na Okrožnem sodišču v Celju, če je državi zmanjkalo denarja bi bilo smiselno, da se bpp ukine, ne pa da se delajo, da imamo pravno državo in ljudem obljubljajo, da so vsi enaki pred zakonom. Res je, da bodo odločali le v materialnem delu sodbe, vendar ne more mimo dejstva, da je Višje sodišče v Ljubljani izvedlo popolnoma nezakonito, brez vsakih ključnih dokazov, izrečeno sodbo. Zanj je zelo pomembno zaslišanje B.B., ker bo treba postavljati zelo pomembna vprašanja, ki bodo v nadaljnjem postopku pred višjim, vrhovnim in ustavnim sodišče in na koncu pred mednarodnim sodiščem, odločilna za oprostilno sodbo. Dejstvo je, da je kazen že odslužil, in da so ga prav slovenska sodišča oropala pravice do poštene obrambe, ker ni mogel vložiti na delno pravnomočno sodbo pritožbe na Vrhovno sodišče kot vsi državljani RS. Medtem se mu je odzvala osnovna pravica do obrambe, ker se ta ne pridobiva, temveč mora biti enaka za vse državljane RS. Predlaga, da mu sodišče bpp odobri.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je upravni organ, ki je odločal o tožnikovi zahtevi za odobritev bpp, na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabil pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Tožnik zgolj pavšalno navaja, da bo v ponovnem postopku zanj zelo pomembno zaslišanje B.B., ker bo treba postavljati vprašanja, ki bodo pomembna v nadaljnjem postopku pred višjim, vrhovnim in ustavnim sodiščem ter na koncu mednarodnim sodiščem in odločilna za oprostilno sodbo. Četudi je ta oseba soobtoženec (tako izhaja iz obsodilne sodbe) oziroma že obsojen v kazenskem postopku, sodišče takšnih ugovorov v zvezi s postopkom ponovnega odločanja pred Okrožnim sodiščem v Krškem, glede odvzema premoženjske koristi, ne more upoštevati. V ponovnem postopku kazensko sodišče ne bo odločalo o tožnikovi krivdi glede storjenih kaznivih dejanj, glede na to, da je potrjen izrek, četudi znižane zaporne kazni, za katero tožnik sam navaja, da jo je že prestal, s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 426/2008 z dne 11. 12. 2008. V ponovnem postopku gre samo za ponovno odločanje o odvzemu premoženjske koristi pridobljene s kaznivimi dejanji, ker se je razmerje odvzema premoženjske koristi med sostorilci, glede na izrek oprostilne sodbe in znižanje kazni drugima dvema sostorilcema, spremenilo. Prav tako na drugačno odločitev ne morejo vplivati pavšalna navajanja tožnika, da ni mogel na Vrhovno sodišče vložiti na delno pravnomočno sodbo pritožbe, kot vsi državljani, s čemer se mu je odvzela osnovna pravica do obrambe, ki mora biti enaka za vse državljane RS, ker takšni ugovori niso določno navedeni in nimajo pravne podlage. V ponovnem postopku se bo odločalo kot že navedeno, zgolj o odvzemu premoženjske koristi, kot posledici storjenega kaznivega dejanja in v tem primeru ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno vprašanje, da tožnik ne bi mogel razumeti vseh dejstev, ki ga obremenjujejo, in ki so mu tudi v korist. Določba 17. člena Zakona o kazenskem postopku namreč določa, da morajo sodišča, ki sodijo in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku po resnici in popolno ugotoviti dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite odločbe, tako da bo tožniku v ponovnem sojenju glede tega dela razveljavljene prvostopne obsodilne sodbe, zagotovljeno enakopravno procesno obravnavanje. Tožena stranka je tako pravilno odločila, da se tožniku v kazenskem postopku bpp, za ponoven postopek odločanja o odmeri premoženjske koristi, ne odobri.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).