Jedro

Tožnica v pritožbi zmotno zamenjuje uspeh v postopku in uspeh s pravnim sredstvom. Tožnica je sicer s pravnim sredstvom (pritožbo) delno uspela, vendar je pri odločanju o stroških po načelu uspeha relevanten končen uspeh v postopku. Pri presoji končnega uspeha v postopku je bistveno, da se je ta končal z ustavitvijo zaradi umika tožbe. Za ta primer ZPP v prvem odstavku 158. člena celo izrecno določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki stroške. Izjema od tega pravila je določena v nadaljevanju; gre za primer, ko tožeča stranka tožbo umakne takoj, ko tožena stranka izpolni zahtevek. V konkretnem primeru toženka tožbenega zahtevka tožnice ni izpolnila, tega tožnica niti ne navaja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (točka II izreka) delno spremeni, tako da se stroški, ki jih je dolžna tožeča stranka plačati toženi stranki, znižajo na 186,66 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 124,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo postopek v delu, v katerem se nanaša na odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 14.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2015 do plačila, znesek 4.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2016 do plačila in zakonske zamudne obresti od prisojene glavnice v višini 300,00 EUR za čas od 16. 10. 2015 do 5. 11. 2015 (točka I izreka). Tožnici je naložilo plačilo pravdnih stroškov toženke v višini 279,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (točka II izreka). Predlog tožnice za vrnitev sorazmernega dela sodne takse je zavrnilo (točka III izreka).

2. Zoper odločitev v točki II izreka navedenega sklepa se, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov, pritožuje tožnica. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so predmet odločanja le še stroški pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje bi moralo o teh stroških odločati na način, kot bi to storilo pritožbeno sodišče, torej neupoštevaje dejstvo, da je prišlo do umika tožbe. Sodišče prve stopnje ni utemeljilo, zakaj je toženki priznalo stroške odgovora na pritožbo, takšna odločitev ni pravilna, saj je tožnica s pritožbo uspela. Toženki so bili že priznani in prisojeni stroški za uspeh v zvezi s tožbenim zahtevkom za plačilo 19.500,00 EUR. Tožnica je tožbo umaknila zaradi zdravstvenih razlogov in ker po pravnomočni odločitvi nadaljuje z delovnim razmerjem pri toženki. Umik tožbe ni bil posledica navedb toženke v odgovoru na pritožbo. O temelju tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine za mobing je bilo že odločeno. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa spremeni, tako da ji prizna višje stroške pritožbenega postopka in jih naloži v plačilo toženki. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka na pritožbo odgovarja. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določbe zakona o povračilu pravdnih stroškov v primeru umika tožbe. Pri tem razlog, zaradi katerega se je tožnica odločila tožbo umakniti, ni bistven. Tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine za mobing je denarni tožbeni zahtevek, za katerega se o stroških odloča po načelu uspeha. Dejstvo, da je bilo tožničini pritožbi ugodeno in je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, ne pomeni, da je tožnica s tožbenim zahtevkom uspela. O tožbenem zahtevku zaradi kasnejšega umika tožbe sploh ni bilo meritorno odločeno. Toženki so v zvezi s tem tožbenim zahtevkom nastali stroški in je do njihove povrnitve upravičena. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pa zaradi delno zmotne uporabe materialnega prava tožnici naložilo v plačilo previsoke pravdne stroške toženke.

6. Tožnica je s tožbenim zahtevkom po tožbi oziroma njeni spremembi uveljavljala sodno varstvo zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi in plačilo odškodnine za mobing. O zakonitosti odpovedi in plačilu odškodnine v višini 500,00 EUR s pripadki je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pd 1121/2015 z dne 12. 4. 2017, v zvezi s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 569/2017 z dne 4. 1. 2018. Revizija toženke je bila zavrnjena s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 91/2018 z dne 22. 1. 2019. V delu, v katerem je bil s sodbo I Pd 1121/2015 zavrnjen višji tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine za mobing (to je v preostalem delu, v katerem je tožnica nato tožbo umaknila), je bila sodba I Pd 1121/2015 v pritožbenem postopku razveljavljena in je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. S sodbo in sklepom Pdp 569/2017 so bili pritožbeni stroški pridržani za končno odločbo.

7. Sodišče prve stopnje je s sodbo I Pd 1121/2015 odločilo o pravdnih stroških na način, da je toženki naložilo plačilo zneska 625,27 EUR. Odločitev je bila pred pritožbenim sodiščem potrjena (sodba in sklep VDSS Pdp 569/2017). O stroških revizijskega postopka je bilo prav tako že odločeno, toženki je bilo s sodbo VSRS VIII Ips 91/2018 naloženo plačilo zneska 257,00 EUR. Predmet odločanja sodišča prve stopnje z izpodbijanim sklepom so bili tako (le še) stroški pritožbenega postopka (zadeva Pdp 569/2017), kot pravilno navaja tožnica v pritožbi.

8. Tožnica v pritožbi zmotno zamenjuje uspeh v postopku in uspeh s pravnim sredstvom. Tožnica je sicer s pravnim sredstvom (pritožbo) delno uspela, vendar je pri odločanju o stroških po načelu uspeha relevanten končen uspeh v postopku. Pri presoji končnega uspeha v postopku je bistveno, da se je ta končal z ustavitvijo zaradi umika tožbe. Za ta primer ZPP v prvem odstavku 158. člena celo izrecno določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki stroške. Izjema od tega pravila je določena v nadaljevanju; gre za primer, ko tožeča stranka tožbo umakne takoj, ko tožena stranka izpolni zahtevek. V konkretnem primeru toženka tožbenega zahtevka tožnice ni izpolnila, tega tožnica niti ne navaja. Njene pritožbene navedbe, da je tožbo umaknila zaradi zdravstvenih razlogov in ker po pravnomočni odločitvi nadaljuje z delovnim razmerjem pri toženki, niso bistvene, saj po vsebini ne pomenijo izpolnitve tožbenega zahtevka (iz naslova odškodnine za mobing). Prav tako so neutemeljene njene pritožbene navedbe, da je bilo o temelju tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine za mobing že odločeno. S tem, ko je bilo tožnici iz tega naslova s sodbo I Pd 1121/2015 v zvezi s sodbo in sklepom Pdp 569/2017 pravnomočno prisojena odškodnina v višini 500,00 EUR s pripadki, ni bilo pravnomočno odločeno (tudi) o temelju odškodninskega zahtevka. Pravnomočna postane odločitev v izreku sodbe, kot izhaja iz prvega odstavka 319. člena ZPP. V delu, v katerem je tožnica tožbo kasneje umaknila, torej za plačilo odškodnine v znesku 19.500,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, meritorna odločitev prav zaradi umika tožbe ni bila sprejeta.

9. Sodišče prve stopnje je glede spora v delu, v katerem se nanaša na plačilo odškodnine v višini 19.500,00 EUR s pripadki, pravilno na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP odločilo, da je tožnica, ki je tožbo umaknila, toženki dolžna plačati pravdne stroške. V okviru za pravdo potrebnih stroškov (prvi odstavek 155. člena ZPP) pa je zmotno uporabilo Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/15 in nadalj.), saj je toženki za sestavo odgovora na pritožbo priznalo previsoke stroške. Glede na vrednost izpodbijanega dela sodbe (19.500,00 EUR ali 32.500 točk) je strošek sestave odgovora na pritožbo po točki 4 tarifne številke 15 OT v višini 625 točk (in ne 750 točk, kot jih je zmotno priznalo sodišče prve stopnje). Za pravdo potrebni stroški toženke so tako stroški odgovora na pritožbo v višini 625 točk in 2 % ali 12,5 točke materialnih stroškov, skupaj 637,5 točke ali 382,50 EUR, z davkom na dodano vrednost 466,65 EUR.

10. Stroški odgovora na pritožbo so bili za pravdo potrebni, kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, saj se je toženka v odgovoru na pritožbo opredelila do navedb tožnice v pritožbi.

11. Tožnica se neutemeljeno zavzema za priznanje stroškov za sestavo pritožbe. Pritožba je bila vložena zoper odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine v višini 19.500,00 EUR s pripadki. Čeprav je tožnica s pritožbo delno uspela, saj je bila odločitev sodišča prve stopnje v sodbi I Pd 1211/2015 delno razveljavljena, je bistveno, da glede tega tožbenega zahtevka v sporu ni uspela, ampak je tožbo iz naslova odškodnine za mobing (v delu, v katerem o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno) umaknila.

12. Stroške tožnice v pritožbenem postopku je sodišče prve stopnje odmerilo in priznalo pravilno. Utemeljeno ji je priznalo stroške odgovora na pritožbo (279,99 EUR), ki se nanašajo na del spora o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V tem delu je tožnica v sporu uspela (sodba I Pd 1121/2015 v zvezi s sodbo in sklepom Pdp 569/2017, revizija zavrnjena s sodbo VIII Ips 91/2018).

13. Po pobotanju je dolžna tožnica toženki plačati stroške v višini 186,66 EUR (ne pa 279,99 EUR). Pritožbeno sodišče je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožnice delno ugodilo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v točki II izreka delno spremenilo, kot je razvidno iz izreka. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 154. člena ZPP (načelo uspeha) in prvim odstavkom 155. člena ZPP (za pravdo potrebni stroški). Tožnica je s pritožbo uspela v višini 1/3 (izpodbijala je 279,99 EUR, uspela je z znižanjem plačila za 93,33 EUR), toženka pa je uspela v višini 2/3. Pritožbeno sodišče tožnici ni priznalo stroškov pritožbenega postopka, ker jih ni priglasila v določni višini (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP), toženki pa je po OT priznalo stroške odgovora na pritožbo v višini 250 točk in 2 % ali 5 točk materialnih stroškov, skupaj 255 točk ali 153,00 EUR, z davkom na dodano vrednost 186,66 EUR. 2/3 teh stroškov, ki jih je glede na pritožbeni neuspeh dolžna toženki plačati tožnica, znaša 124,44 EUR.